Poročilo o delu varuha ČP – Zakaj sploh potrebujemo varuha?

Danes je varuhinja človekovih pravic v Državnem zboru predstavila svoje letno poročilo o delovanju za l. 2011, ki obsega nič manj kot 434 strani. Zakaj pišem o temu? Ker je po mojem mnenju urad varuha ČP v taki organizaciji kot je sedaj povsem neustrezen in predvsem zelo potraten urad. Najpogostejša besedna zveza v poročilu je ”varuh priporoča”.

 

Vir: Siol.net

Za prijazna priporočila o katerih ni efekta ne v družbi ne za konkretne primere ali državljane je letni proračun v višini 2.340.724 evrov – kolikor je znašal leta 2011 – absolutno preveč. Če varčujemo na vseh frontah in če so predmet varčevalnih ukrepov tako vitalne stvari v državi kot sta zdravstvo in šolstvo, ne razumem, zakaj nihče ni vsaj malo okrnil te številke. Urad varuha zaposluje 42 oseb. Osebno sem prepričan, da delo varuha in prepoznavnost v javnosti ne upraviči 42 zaposlenih. Konkretno to pomeni, da naj bi bilo tedensko opravljenih 1.680 delovnih ur. Se vam zdi, da se to kje pozna?

Možnosti sta dve: ali preuredimo ta urad tako, da bo razmeram in času ustrezno predimenzioniran ali mu damo taka pooblastila, da bo vseh teh 42 oseb lahko nekaj res konkretnega storilo za državo, za nas davkoplačevalce in skupno dobro. Sicer pa lahko to ustanovo ukinemo in rešimo marsikaj.

Lepota in naša skupnost – nova številka Našega vestnika

Izšla je junijska številka Našega vestnika, ki se na poseben način ustavlja pri lepoti. Urednikov uvodnik nas takoj na začetku na zanimiv način pritegne k branju z razmišljanjem o lepoti, ki ni samo estetika, kar bi lahko rekli prijetno za oči, ampak vsebinska in notranja lepota. “Toda ravno zato, ker je stanje tako zaskrbljujoče, smo poklicani, da širimo in branimo, kar je lepo in čisto. Naloga je zahtevna in odgovorna, velika, imperativ pa nedvoumen” so besede iz uvodnika, ki kakor violinski ključ nam ponujajo interpretacijo cele številke. Obsežna članka o bližnji tržaški sinodi in o burnem dogajanju za vatikanskim obzidjem sta iskanje lepega: lepota v naši krščanski skupnosti, ki bo pričevalska samo če bo živa, in bo živa samo če bo tudi lepa. V junijski številki je predstavljena sestrska skupnost romunske pravoslavne župnije v Trstu. Poleg kratke zgodovine o njihovem prihodu so opisane tudi glavne značilnosti. Iskanje lepega je povezano tudi z iskanjem reda in pravičnosti, zato predstavljamo četrto Božjo zapoved, izpostavljen je članek o poslanstvu cerkvenega pevca ter poročilo o diakonskem posvečenju Klemena Zalarja. Preberite tudi zapis o srečanju katoliških novinarjev in urednikov v Fabrianu v Italiji ter o slovesnosti ob 150-letnici župnijske Cerkve v Bazovici. Kakor vedno tudi tokratna številka je dostopna preko QR kode za vse pametne telefone. Prijetno branje!

Prava vzgojna nujnost: družina pri delu, v šoli in pri športu

Zapis z letnega srečanja katoliških novinarjev v Fabrianu

Od 3. do 5. maja 2012 je v deželi Marche, v mestu Fabriano, potekalo letno srečanje Italijanske zveze katoliških tednikov (FISC) pod naslovom Prava vzgojna nujnost: družina pri delu, v šoli in pri športu. Srečanje je bilo hkrati tudi uvod v svetovno srečanje družin, ki se je konec maja in v začetku junija odvijalo v Milanu. Uredniki, novinarji, tehnični sodelavci, fotografi in drugi soustvarjalci katoliških tiskanih medijev smo bili gostje kolegov škofijskega tednika L’Azione, ki je praznoval 100. obletnico.

Na tridnevnem zborovanju so se zvrstila zelo kakovostna predavanja in okrogle mize, kjer so škofje, pisatelji, novinarji, sociologi, športniki in drugi ugledni gostje predstavili različne poglede na sodobno družino, ki je pogosto ujeta v natrpanem delovnem urniku in ne najde časa za pogovor, razvedrilo, praznovanje in molitev. Na pereča vprašanja povezana z bogoslužnim in verskim življenjem družine je opozoril škof v Parmi in predsednik Komisije za družino in življenje pri Italijanski škofovski konferenci (CEI) msgr. Enrico Solmi. Opozoril je na nevarnost relativizacije družine ter izpostavil pomen, ki ga ima življenje v družinskem okolju, saj je najboljša življenjska skupnost. V svojem prispevku je škof Solmi spregovoril tudi o spremembi pogleda na družino, kajti ta ni bolezensko stanje, ampak življenje v skupnosti in življenje z Bogom Stvarnikom.

Italijanski pisatelj in publicist pri dnevniku Avvenire Davide Rondoni je na okrogli mizi o družini in šoli izpostavil krizo sodobne oblike meščanske družine, ki izhaja iz razsvetljenske ideologije in se je v postmoderni družbi znašla v brezizhodnem položaju. Medtem ko prevladuje splošno mnenje, da mora biti družina čim bolj osamljena, se je pokazalo, da za uspeh in življenje v družinskem življenju njeni člani morajo biti povezani s “plemenom”. To je širša skupnost, ki je lahko tudi šola ali župnija. Pisatelj Rondoni je opozoril na težave, s katerimi se srečujejo šolske in vzgojne ustanove, saj dojemajo učitelje kot uradnike in ne kot pričevalce in posredovalce znanja. Na tem družbenem in zgodovinskem mestu se odpira prostor za Cerkev, ki s svojo karizmo lahko ponudi ustrezne odgovore mladim brez prave orientacije.

Sodelavci uredništva Našega vestnika smo prisluhnili tudi drugim okroglim mizam in razpravam, ki so izpostavila pomen dela, dobre vzgoje, pa tudi časa, ki ga mora vsaka družina nameniti praznovanju in molitvi. Seminar je bil dobro organiziran in visoko oceno si prislužijo tudi predavatelji, ki so poleg teorije spregovorili tudi o osebnih izkušnjah in težavah.

Ob sklepu velja omeniti še kulturno dogodivščino; obisk muzeja papirja nam je popestril srečanje v Fabrianu, saj so nam mojstri obrti izdelave papirja prikazali skoraj sedem stoletji tehnik in postopkov pridelave tega vsakdanjega materiala. Italijanska zveza katoliških tednikov se je ponovno izkazala za učinkovito in dobro organizacijo, ki svojim članom, preko letnih srečanj, ponuja priložnost za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, da lahko tudi lokalni mediji ponudimo kakovost velikih.

 

FISC – Italijanska zveza katoliških tednikov (Federazione italiana settimanali cattolici – FISC) od leta 1966 združuje 189 škofijskih in katoliških tednikov iz preko 160 škofij s cele Italije, v skupni tedenski nakladi preko milijona izvodov. Naš vestnik je včlanjen v Zvezo od leta 1998.


Besedilo je objavljeno v junijski številki mesečnika Naš vestnik. Na spletni strani Vestnika se nahaja tudi galerija slik fotografa Aljoša Novaka.

Upanje, ki ti ga daje vera, je izjemnega pomena v življenju

“Mirno lahko rečem, nad menoj so angeli, ki me varujejo.”

[…]

“Spoštujem tudi vse vere, malo njih, ki so se tako prijele, ne pridiga o posmrtnem življenju. To, da se po smrti življenje ne konča, je eno najpomembnejših upanj tako za tiste, ki živijo lepo, kot za tiste, ki trpijo. Zaničevanje ljudi, ki verjamejo v kogarkoli ali karkoli, se mi zdi precej bedno. Zase ne morem reči, da sem veren človek. Ne morem reči niti, da sem ravnodušen do vprašanj, ki jih poraja ta izjemna kompleksnost narave. Da sem popek življenja in tako, kot se bom vrtel, se bo vse vrtelo, to tudi nikakor ne. Predvsem pa sem spoznal, da je upanje, ki ti ga daje vera, izjemnega pomena v življenju. Če sem se pred dvajsetimi leti rogal temu, danes drugače vidim ljudi, ki upajo v nekoga ali nekaj tam nekje.”


Nekdanji predsednik Vlade RS Borut Pahor na portalu Siol.net.