Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Danes tudi v Sloveniji obeležujemo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Simbolična izbira datuma, 23. avgust, nas spominja na podpis sporazuma Molotov-Ribbentrop, s katerim sta si dva velika totalitarna režima (nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza) 23. avgusta 1939 razdelili Vzhodno Evropo. Na simbolični ravni je s tem podpisom vzpenjajoči se nacionalizem dobil tudi formalno obliko, ki je kasneje izbruhnil v drugo svetovno vojno in je vse do padca Berlinskega zidu zaznamoval našo celino.

 

Vir: http://www.legalnorms.com

Lahko bi zamahnili z roko in rekli tisti nevaren stavek, ki pri nas dobiva neko čudno in nezasluženo domovinsko pravico: “pustimo preteklost, poglejmo raje naprej, saj imamo toliko ekonomskih težav”. Da, res je, nahajamo se v hudi vsesplošni krizi in naivno je pričakovati, da jo bomo rešili samo s pisanjem nekih zakonov, zlatih pravil ali varčevalnimi ukrepi. Krizo bomo rešili samo, če bomo enotni in složni. Kot narod in družba ter kot Evropa. To bomo lahko dosegli le, ko bomo priznali grehe naše preteklosti, jih na primeren način ovrednotili, drug drugemu odpustili in se kolektivno zavezali, da jih ne bomo več storili.

Evropa je eden največjih projektov sodobne družbe, ki poleg skupne blaginje zagotavlja tudi trajnostni mir. Ravno mi, prebivalci stare celine, moramo biti ponosni dediči in zvesti pričevalci krute preteklosti, da se take ali podobne grozote ne bi nikoli več dogajale. Če se naši “kolegi” onkraj luže hvalijo, da so največja in “najboljša” demokracija na svetu, jim lahko Evropejci mirne duše pokažemo, da smo mi precej pred njimi. Le da si tega ne upamo priznati …

Današnji spominski dan naj bo iztočnica za razmislek o skupni prihodnosti, v luči preteklih dogodkov in obenem dan sprave. Vsakemu razumnemu človeku je bolj ali manj jasno, da enoumje in diktatura totalitarizmov ne vodita nikamor, zato naj bo danes tudi simboličen praznik demokracije. Pred nami so veliki izzivi ter številne priložnost in upam si trditi, da brez prave zgodovinske katarze, jih lahko zamudimo. Države Evropske unije niso revne, ampak zelo bogate – tudi Slovenija – le pravilno jih je treba upravljati. Zato ni več prostora za ideološke prepire in boje, ampak je čas za povezovanje in skupno akcijo.

Danes sem se zelo razveselil odličnega intervjuja objavljenega v Večeru z Borisom Pahorjem z naslovom Preveč hudega za majhen narod. Vsem ga priporočam v branje in premišljevanje.

“Ljudje sami čutijo vlogo Božje Matere, ki je Mati vseh narodov, jezikov in kultur”

Pogovor s p. Nikom Žvokljem, rektorjem svetišča v Strunjanu

Milostna podoba prikazanja - Foto: Župnija Strunjan

 

Letos mineva 500. obletnica Marijinega prikazanja v Strunjanu in s tem povezanega začetka osrednjega romarskega središča za Istro. To ni ravno vsakdanji dogodek, zato smo na priljubljenega »patra z brado in motorjem« naslovili nekaj vprašanj o pastorali, iskanjih sodobnega človeka in Istri. Strunjanski župnik in rektor Marijinega svetišča p. Niko Žvokelj nam je predstavil »jubilejni« Strunjan.


Kaj pomeni 500. obletnica za župnijo Strunjan, Istro pa tudi za širše območje?

Strunjan je mnogo starejše duhovno središče, saj sta bila tukaj dva benediktinska samostana že davnega leta 1200. Benediktinke so skrbele za cerkvico Marijinega imena, ki jo je doletela, po njihovem odhodu, žalostna usoda slabega skrbništva. Leta 1512 je bila cerkvica že drugič ruševina. Sama Mati Božja je posegla vmes in po dveh stražarjih vinogradov opozorila ljudstvo in duhovnike v Piranu, naj jo popravijo.  Od začetka se je priljubila Istrijanom, ki so večkrat na leto radi poromali k svoji zavetnici in vzornici. Po zamenjavi ljudstva, domači ljudje počasi,  zelo počasi oživljajo svojo zavezanost zaščitnici na morju in kopnem. Sama župnija je mlada in je še vedno v oblikovanju. V 30 letih se je lepo obnovila božja hiša, z živo stavbo gre pa težje. Prepričan sem, da bo 500-letnica pomenila novo spodbudo. Čeravno radi praznujemo jubileje, zgubljamo smisel za veličino zgodovinskih, še posebej, če so tako veliki in pomembni kot je naš. Zaradi načina potovanja je strunjanska božja pot dostopnejša in razpoznavna, zato se vedno veča obisk od drugod. Lepota kraja in cerkve sta razloga, da se ljudje vračajo. Mati Božja pa zagotovilo zvestobe in trdnosti, ki ju ljudje pogrešajo.

 

Kdaj in kje se bo odvijala najpomembnejša maša v počastitev 500. letnice? Od kod pričakujete romarje? Koliko romarjev pričakujete na praznik oz. predvečer praznika?

Kar veliko dogodkov se je že zvrstilo od novega leta do danes. Poleg svetopisemskega maratona je bilo najbolj odmevno romanje strunjanske Marije do svojega ljudstva po župnijah Istre v maju. Zaključila se je romarska pot v juliju z obiskom Momjana, Buj in Novigrada na Hrvaškem. Žal mi je, da slovenski duhovniki na tržaškem niso izkoristili te ponujene velike duhovne obnove. Pomemben dogodek je bila Slikarska delavnica v aprilu, ko je 13 povabljenih umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške en teden ustvarjalo v atriju vrnjenega samostana. Tkali so začetke Galerije sodobne sakralne umetnosti, ki bo nekoč zaživela v obnovljenem samostanu. Vsak umetnik je bodoči galeriji daroval dve deli, fotograf Ubald Trnkoczy pa je iz ustvarjalnega dogajanja pripravil multivizijo. Glavna slovesnost bo na obletnico prikazanja in kronanja Marije v torek, 14. avgusta 2012, s Procesijo z barkami iz Pirana v Strunjan, ki jo bo vodil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak ter s sveto mašo, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Anton Stres. Romarje pričakujemo iz cele Istre, Slovenije, Italije in dopustnike iz Obale. Ves čas bodo na voljo trije spovedniki. Upam, da bo število romarjev v obeh dneh okrog 10.000.

 

Župnijska cerkev in del samostana - Foto: Župnija Strunjan

Po Vašem mnenju, kolikšen je še pomen Marijinega češčenja v sodobnem svetu? Ali je moderen človek še “odprt” za tovrstno obliko duhovnosti? Kaj nam Marija sporoča za današnji čas?

Marijino sporočilo je danes še bolj aktualno, saj v Strunjanu kliče, da popravimo cerkev svojega življenja. Govori nam, da je z nami v vseh viharjih življenja. Marijine božje poti so tudi danes  množično oblegane. Ljudem je potrebno poudarjati, da ni Marije brez Jezusa, da je Njena vloga posredniška, vseeno pa daje naši veri v Boga močno oporo, zaupanje in ljubezen. Ona nam sporoča, da kreposti so za vse čase, posebno še za našega. Ko zavržeš vse Božje, ti ostane le greh.

 

Kako potekajo priprave na to veliko slavje? Kaj je že bilo storjenega, kaj Vas še čaka in kako so ljudje vključeni v priprave?

Priprave so v polnem teku. Nekaj je tudi materialnih, saj urejujemo plato pred cerkvijo po projektu, ki je pripravljen za obnovo celotnega romarskega središča skupaj z vrnjenim samostanom. Zunanji bogoslužni prostor na novo pripravljamo za večjo množico romarjev. Trudimo se, da bi »okužili« čim več ljudi za tako velik jubilej. Strunjančani se z odprtostjo in pripravljenostjo vključujejo v priprave in potrjujejo svoje sodelovanje, saj bo potrebno veliko dela, da bo vse teklo v redu. Monografija o Strunjanu ob 500-letnici je že v tisku. Pripravljajo se zbori, ki bodo 14. avgusta s pesmijo povezovali duhovni utrip dve uri pred slovesnostjo. Oblikujemo celonočno bdenje s 14. na 15. avgust. Priprave potekajo že nekaj let, vendar se temperatura dviga in je potrebno storiti še marsikaj. Nenazadnje molimo za lepo vreme.

 

Kot pater frančiškan že vrsto let delujete v Strunjanu, vendar ste dobro poznani tudi onkraj župnijskih meja. Pogosto Vas ljudje omenjajo kot tistega patra “z dolgo belo brado” in “patra z motorjem”. Ali je osebna karizma pomembna pri vzpostavljanju stikov z ljudmi?

Če lahko govorim o karizmi, je moja edina in največja delo z otroki. Izhajam iz velike družine, z velikim številom nečakov s katerimi sem rastel. To je moj prvi in najljubši svet, ki me je naučil vse kar znam. Vse to povezujem z Jezusovo besedo: »Bodite kakor otroci.« V smislu tega je človek odprt za rast, zato sem se lotil marsičesa, kar sem zaznal kot izziv. Trudim se, da bi vse bilo v večjo Božjo čast in slavo. Frančišek pa me kliče k ponižnosti in krotkosti in v tem duhu iščem poti do vsakega človeka. V molitveni povezanosti z Bogom nabiram kondicijo in resničnost v spoznanju lastne slabotnosti. Temu času in svetu bi rad prinašal Evangelij – veselo vest.

 

Domnevam, da Vam je sv. Frančišek glavni ali prvi vzornik. Kdo Vas še navdihuje poleg njega?

Frančišek je moj navdih, saj je v nemogočih razmerah pokazal način oznanjevanja. Danes delamo načrte: duhovne, pastoralne, oznanjevalne in ne vem še kakšne, pa saj je načrt naredil že Jezus! Tako zakompliciramo delovanje, da za načrte porabimo tričetrt moči, kaj še ostane. Odkrivati kakšen načrt ima Bog z mano, to je edino smiselno. Ljudje, ki prihajajo danes »trgovati z zakramenti« se mi smilijo, ker nimajo moči, da bi v življenju naredili nekaj več in bolje. Ponižujejo sami sebe, da bi z lahkoto dosegli »svete stvari«. Lahkih poti ni. To sta mi pokazala moja prva vzornika, oče in mama, pa tudi moj kranjski župnik g. Blaj, nenazadnje pa številni dobri in iskreni ljudje, ki so prekrižali mojo življenjsko pot.

 

Obisk generalnega ministra frančiškanov v Strunjanu - Foto: Župnija Strunjan

Strunjansko svetišče se nahaja nekje na stičišču treh držav: Italije, Slovenije in Hrvaške. Kako vidite skupno sožitje in sodelovanje?

Trudil sem se, več kot eno leto, da bi bil strunjanski jubilej prilika za zbliževanje treh narodov. Danes z žalostjo ugotavljam, da tisti, ki bi prvi morali podpirati to idejo, sploh nimajo želje in ideje. K slavju smo vabili škofe, duhovnike in oblastnike – pa nič ali skoraj nič. Dobro, da ljudje sami čutijo vlogo Božje Matere, ki je Mati vseh narodov, jezikov in kultur, ker je Mati Odrešenika vseh ljudi. Morda bodo uspešni ljudje v drugem času, ob drugem jubileju. Bog je večen, to edino drži.

 

Pogovor je nastal za avgustovsko številko tržaškega mesečnika Naš vestnik.

Bogata avgustovska številka Našega vestnika

Izšla je avgustovska številka Našega vestnika. Naše uredništvo je bilo zelo dejavno tudi poletnih mesecih in to dokazuje bogata številka, ki smo jo pripravili za mesec avgust. Urednik v svojem uvodniku nas opominja na skupnost Slovenk in Slovencev v naši zamejski stvarnosti, ki živijo daleč od centrov odločanja, pa vendar izražajo svoje nestrinjanje s sedanjim stanjem. Obenem vabi tiste, ki zasedajo izvršilne položaje že dolga leta, naj pritegnejo mlade k delu in odločanju. Zakaj? Ker ”brez dotoka novih idej ni mogoče pričakovati kašnega vidnega napredka v naši skupnosti.”

Med obvestili ne spreglejte bogatega napovednika dogodkov, ki nas vabi k praznovanju in k skupnim srečanjem. S svojo prisotnostjo pokažimo, da smo živa skupnost. Preberite tudi razmišljanje o Vatikanu in njegovih “krokarjih in krtih” ter zgodovino Repentabra. S predstavitvijo Evangeličansko-luteranske skupnosti nadaljujemo predstavitev verskih skupnosti v Trstu, v nizu desetih Božjih zapovedi pa je tokrat na vrsti šesta. Obsežen prostor smo namenili letošnjemu jubileju 500. obletnice Marijinega prikazanja v Strunjanu ter ga uvedli s pogovorom s priljubljenim p. Nikom Žvokljem. Strunjan je simbol in kraj sožitja treh narodov in ravno s tem je ”vsebinsko” povezan s kozmopolitskim Trstom. Zato v avgustovski številki začenjamo z objavljanjem sinteze, kar je celotno cerkveno občestvo Tržaške škofije v zadnjih 50 letih ugotovilo in sprejelo na temo narodnostnega sožitja in manjšinskih pravic.

Kakor običajno, tudi tokrat puščamo prostor kratkim novicam o dogajanju z naših krajev, ki so odsev praznične skupnosti. Pobud in izhodišč za branje Našega vestnika je več kot dovolj, prav tako je veliko načinov, kjer lahko to storite: v tiskani obliki, na računalniškem zaslonu ali na pametnem telefonu preko QR kode. Želimo vam prijetno branje in se vam zahvaljujemo za izkazano zvestobo.