Rešite delavce in rešili boste evro

»Razvoj je novo ime za mir«

(papež Pavel VI.)

Vir: http://www.cataniamagazine.it

Z nastopom in zaostrovanjem finančne krize se je evro prelevil iz sanjske valute stare celine v njeno (in našo) največjo nočno moro. Evropa postaja naslov za stalno prebivališče vseh finančnih bolezni, od Grčije do Portugalske, preko Irske in Italije do Španije. V kakšni kondiciji je Slovenija, pa trenutno še ostaja predmet ugibanj. V teh dneh pozorno spremljamo dogajanje na finančnih trgih, poslušamo besede tega ali onega politika in iščemo grešne kozle med državami z visoko zadolženostjo. Tudi politiki in ekonomski strokovnjaki iščejo magično sanjsko formulo, kako potegniti vse kazalce v zeleno območje in kako ponovno zagnati gospodarstvo.

A najpogosteje se uresniči scenarij, da vsak ukrep ki na papirju zveni obetavno in obljublja vrnitev v sanjsko dobo pred nastopom globalne krize, se v praksi izjalovi in sesuje vase kot hišica iz kart. Prepričan sem, da bi morali naši politiki za nekaj časa pustit pri miru analitike, mogotce multinacionalk in bančnike, ki o krizi le berejo v časopisih, osebno pa je ne čutijo. Čas je, da spremenimo zorni kot reševanja krize in iz središča pozornosti umaknemo kapital ter tja vrnemo človeka.

Če se na eni strani ekonomsko-družbene lestvice nahajajo kapital in njegovi predstavniki, na drugi strani imamo srednji sloj, delavstvo, male in srednje podjetnike in kmete, ki postopoma ali izginjo kot nečastni državljani ali se spreminjajo v male goljufe. Človek in kapital sta povezana zaradi dela in ne kakor nas je zmotno prepričala kapitalistična logika, zaradi dobička. Delo je ena izmed temeljnih razsežnosti človekovega bivanja, zato mora biti tudi sredstvo s katerim posvečujemo življenje. Delati samo zaradi kapitala je sramotno ponižanje dostojanstva osebe, ki se spremeni v tehnični pripomoček in člen v proizvodni verigi.

Papež Janez Pavel II. je v svoji okrožnici Laborem exercens iz leta 1981 opozoril, da »obstaja nevarnost, da bi z delom ravnali kot s ‘svojevrstnim blagom’ ali kot z nekakšno anonimno močjo, ki je potrebna za proizvodnjo« (Laborem exercens 7). Papež ki je bil v svoji mladosti tudi sam manualni in kulturni delavec, v tej okrožnici pokaže na moralne vrednote dela, ki se onkraj katoliškega predznaka in biblične antropologije spogledujejo z občečloveškimi načeli. Kar danes pojmujemo kot kriza in gospodarska nestabilnost, je rezultat desetletnega zasledovanja golega kapitala in pozabljanja na človeka.

Tak način dojemanja dela in poskus izločitve pomena osebe iz delovnega konteksta, prinaša družbeno stanje v katrem se trnutno nahajamo. Brezposelnost je tako vsakdanja, da se o njej več ne piše, socialni tranferji in nadomestila pa so višji od minimalne plače. Prvi ukrep za reševanje evra in trenutne krize bi moral biti reševanje brezposelnosti. V tej zgodbi ne moremo spregledati t.i. arabske pomladi in naših ogorčenih ali indignados, ki bivakirajo pred borzami in bankami, da opozorijo na nevzdržno stanje družbe. Ob tem gibanju se zbuja veliko pomislekov, skepsa, ki je obenem poziv k previdnosti. Vendar njihovo temeljeno sporočilo je jasno: peščica ekstremno bogatih ne more živeti na račun vseh ostalih. Sklep tega je jasen, kapital lahko le začasno kupi socialni mir, nikakor pa ne more rešit ključnih družbenih vprašanj in odpravit revščine, lakote, brezposelnosti, kriminala … Potrebne so strukturne spremembe, ki se začnejo v drugačnem načinu dojemanja sistema.

Na to je opozoril že papež Pavel VI. leta 1967 z vizionarsko okrožnico Populorum progressio, ki je v celotni cerkveni družbeni nauk – pa tudi širše – vnesel temeljito preobrazbo v razumevanju razvoja. Socialna vprašanja niso več predmet lokalnih ali nacionalnih skupnosti, ampak zaradi globalizacije je odgovor nanje v pravični splošni, planetarni, družbeni ureditvi. V času konjunkture smo hoteli pozabiti, da »sedmim debelim kravam« bo sledilo drugo, bolj ostro in zahtevno obdobje. Sedaj smo v njem. In sedaj moramo dokazati ali smo še osebe s čutečim srcem, ali smo se zaradi blagostanja spremenili v kapitalistična bitja konzuma, ki v zameno za nov dobiček, bomo prodali tudi največjo družbeno dobrino, mir.

 

Objavljeno v novi številki mesečne priloge Bodi človek tednika Novi glas.

Komentarji: 2 to “Rešite delavce in rešili boste evro”

  1. Dado said:

    04. 12. 2011 at 13:06

    Osnova je, da manjka poguma za resno ukrepanje. In tu ni povdarek samo in predvsem na varčevanju. To se izvaja še najbolj, saj tisti, ki so ga deležni, večinoma nimajo moči za upiranje. Sedaj je čas za zmanjševanje razlik med ljudmi in prenos dodatnih pristojnosti na EU, če želimo, da obstoji.

  2. bine bone said:

    04. 12. 2011 at 23:13

    Napiši komentar? Potem pa ga brišeš? Kva dej?


Napišite komentar