Sodba srca

Današnji praznik Kristusa Kralja vesoljstva predstavlja sklep cerkvenega leta in na simboličen način nas spomni, da nekega dne pride tudi konec časov. Praznik je bil uveden v zgodovinskem kontekstu velikih ideologij, da bi Cerkev z njim poudarila vladavino in moč Kristusa ter s tem relativizirala vpliv diktatorjev in ideoloških sistemov. Danes ima praznik povsem drugačen poudarek, ki je bolj teološki in mističen.

V današnji Božji besedi Jezus nakaže prizor sodbe, delitev na “te” in “one” ter kakšni bodo kriteriji. Pri vsem tem se mi zdi velikega pomena dejstvo, da “utemeljitev” in kriterij za sodbo ne bo strankarska, verska ali narodna pripadnost. Tudi ne toliko naša dejanja, ki jih počnemo, da se odkupimo drugim ali Bogu. Kar je v Božjih očeh res pomembno so male vsakdanje geste, ki v današnji družbi skoraj nimajo veljavo ali pa veljajo za povsem marginalne. To je obiskati zapornike (ali osamljene), nahraniti lačne, dati kozarec vode žejnim, obiskati bolne … Da, tako malo Bog pričakuje od človeka in tako malo je potrebno – če je strojeno s srcem – da pridemo v nebesa.

V teh dejanjih so povzeti evangeliji, ki pa se nanašajo na blagre. Nebeško kraljestvo ni samo kraj, nek prostor nad oblaki, ampak je dimenzija majhnih in preprostih ljudi, ki kljub grehom, napakam ali drugim oblikam osebne “nerodnosti”, znajo gledati na življenje s srcem. To pa je edino pričakovanje, ki ga ima Bog do nas. In po tem bomo na sodni dan tudi vprašani. Prepričan sem, da Boga ne zanima koliko ur smo preživeli v cerkvi ali na kolenih … Vse to lahko zveni samo kot prazna maškarada, če za tem ni konkretnih dejanj ljubezni do bližnjega.

Božja sodba bo sodba srca, delitev ljudi na tiste, ki so znali prisluhniti in slediti svojem srcu ter tiste, ki bi to lahko počeli pa so se temu zaradi osebnih interesov in koristi odpovedali. Bog bo slednje vprašal, čemu so sledili, če ne srcu. Najbrž bodo odgovorili: kapitalu, pomembnim nazivom, družbeni uveljavitvi … Morda bo njih doletela strožja kazen kako morilce in tatove, ker ti so zavestno zavrgli najbolj plemenite darove, ki nam jih Stvarnik podarja. Poleg čutečega srca in svobode, sem sodi tudi sposobnost ljubiti. Odločitev ali dati tisti kozarec vode žejnemu ni tako preprosta, ker o takem dejanju odloča naše srce in ne naš um.

Komentarji: 2 to “Sodba srca”

  1. Werner said:

    20. 11. 2011 at 10:59

    ”Praznik je bil uveden v zgodovinskem kontekstu velikih ideologij, da bi Cerkev z njim poudarila vladavino in moč Kristusa ter s tem relativizirala vpliv diktatorjev in ideoloških sistemov.”

    Naj me kdo popravi, a je bil praznik uveden 4 leta pred lateranskim paktom, 8 let preden je stranka Zentrum prispevala odločilne glasove za Ermächtigungsgesetz in 11 let pred izbruhom španske državljanske vojne? Dikatatorjev bi se Cerkev morala mnogo manj ”amatersko” lotit, pa morda relatizirati vpliv še kakšnega ideološkega sistema poleg sekularizma.

  2. MMT

    MMT said:

    20. 11. 2011 at 11:15

    @ Werner: Glede praznika si lahko prebereš bolj strokovno tukaj: http://aktualno.rkc.si/?id=11787. Sicer pa se popolnoma strinjam, da nam danes vladajo povsem druge ideologije proti katerim bi morali prav tako odločno nastopiti, kakor proti tistim, ki so imele uradne simbole. A to je že druga tema.


Napišite komentar