Ko damo šport na prvo mesto, kulturo pa na …

Nogometaš vreden 94.000.000,00 evrov

Ljudje iščemo mite in idole, s katerimi se istovetimo, zato so filmski in glasbeni zvezdniki ali uspešni športniki mnogim mladim zgled in pravi idoli. Radi posnemamo uspešne ljudi, ki so zgradili kariero ali so slavni in družbeno vplivni. Nedvomno so športniki kategorija ljudi, ki ima največ privržencev na svetu in okrog katere se vrtijo astronomski zneski.

Samo za primer lahko vzamemo nogometaše, ki jih klubi kupujejo in prodajajo za milijonske vsote, sami pa prejemajo honorarje v vrednosti več deset ali sto tisoč evrov evrov – nekateri celo več milijonov. V Italiji – pregovorni deželi nogometa – so nogometaši obravnavani kot heroji, skorajda narodni junaki, ki malim in velikim navijačem povzročijo pravo nogometno mrzlico. Velik delež pri vsem tem imajo mediji, oglaševalska industrija in politika, ki so s podporo javnosti ustvarili pojav t.i. calciomercato, nogometno tržišče kupovanja in prodaje igralcev. Rekordni znesek na tem področju je zabeležil nogometaš Cristiano Ronaldo, ki ga je klub Manchester Utd leta 2009 prodal španskemu Real Madridu za vrtoglavih 94 milijonov evrov.

K rednim honorarjem športnikov moramo prišteti še visok delež prihodkov od oglaševalskih poslov, kjer velike firme z dragim marketingom promovirajo športnike, slednji pa reklamirajo njihove izdelke ali storitve. Gre za ekonomsko soodvisnost in ujetost, ki nima prav veliko opraviti z duhom športa.

Sedaj pa k drugi temi. Kultura. Pod ta obsežen pojem lahko uvrstimo dolg seznam panog, ki ga opredeljujejo in na prepoznaven način tvorijo: glasba, likovna in kiparska umetnost, arhitektura, gledališče, književnost, izobraževanje … kultura je zelo širok pojem, ki se dotika tudi drugih »svetov«, kot so antropologija, družba, znanost, civilizacija, globalizacija in še bi lahko dodal. Slovenci smo upravičeno zelo predani kulturi, kot eni najbolj žlahtnih prvin svoje nacionalne in jezikovne istovetnosti. Dojemamo jo namreč kot ključno nosilko svojega skoraj tisočletnega obstoja na sončni strani Alp in v ta namen imamo celo kulturni dan za državni praznik ter dela prost dan.

Kaj pa imata skupnega šport in kultura? Skupnega imata to, da smo na svoje umetnike in  kulturnike diametralno nasprotno ponosni, kot do svojih športnikov. Ste že slišali za milijonarja med prevajalci? Ali za razsipno bogatega pesnika milijonarja? Morda za visok honorar kakega slovenskega vrhunskega glasbenika? Bo že res, da kdor se podaja v te vode ne počne tega zaradi zaslužka, ampak zaradi … A naj ne bi bilo nekaj podobnega tudi v športu?

Drži, da kar so športniki dosegli je sad truda, številnih odpovedi in trdega dela, ampak enako lahko trdimo tudi za velika imena naše kulture. Pa vendar za to delo ni sorazmernega, kaj šele primerljivega poplačila za ves trud. Še več: športni uspehi so zelo odmevni, vendar v kolektivni zavesti hitro zbledijo. Kulturno delo pa ne ugasne z ustvarjalcem, ampak ostane kot dragocen zaklad prihodnjim rodovom.

Če pogledamo razmerje športnega in kulturnega udejstvovanja med šolarji v Sloveniji, lahko hitro opazimo, koliko otrok zaprosi (in dobi!) status športnika in koliko status kulturnika. Lahko bi prešteli tudi, koliko je interesnih dejavnosti na športnem in koliko na kulturnem področju…

Da, športniki so dobro plačani in če ustrezajo tržnim zahtevam, dobijo tudi dobre oglaševalske ponudbe. Gradimo sodobne in dobro opremljene hrame športa, zadnji kulturni dom v Sloveniji pa smo na novo zgradili leta pred več kot tremi desetletji. Na katerem mestu prednostne lestvice je naša kultura?

 

Članek je nastal s pomočjo dobrih idej in namigov prijateljev s Facebooka. Objavljeno v februarski številki mesečnika Naš vestnik.

Komentarji: 4 to “Ko damo šport na prvo mesto, kulturo pa na …”

  1. Stavenskovrhski

    Stavenskovrhski said:

    06. 02. 2012 at 23:46

    Po mnenju enega od blogerjev so hudo jezni tudi nekdanji utemeljitelji slovenske kulture v onostranstvu.
    Povezava za ogled: http://plagiator-plagiator.blogspot.com/2012/02/na-zgradbo-slovenske-vlade-padel-velik.html

  2. Vončo said:

    07. 02. 2012 at 09:36

    Zanimivo razmišljanje, ki pa ga težko zrcalimo na slovenske razmere. Je bolj splošno svetovno razmišljanje. Ampak počakajmo, da se še kdo oglasi, da malo premeljemo to zadevo.

  3. APM said:

    07. 02. 2012 at 17:22

    V Sloveniji lahko kulturo razdelimo na Kulturo in propagando. Propagande je več kot 50%, kar je nesprejemljivo. marsikateri kulturnik je zato prikrajšan, slovenska kultura pa ima zadi tega negativen prizvok.

  4. Urška said:

    07. 02. 2012 at 23:22

    Športu so včasih rekli fizkultura. Torej tudi spada pod kulturo – kulturo telesa. Samo da je danes zašla v ekstreme. Tudi druga kultura pri tem v bistvu ne zaostaja veliko – pišejo se best selerji, uspeva pop glasba, arhitektura se je sprevrgla v čisto funkcionalnost.
    Pristna kultura pa ne nastaja z denarjem. Dnar kvari ljudi. ;)


Napišite komentar