Preprost kot pepel
Vir: http://2.bp.blogspot.com
Danes se začenja postni čas. Govoriti o postu pri vsej oblici hrane in modernosti diet ni posebej težavno, saj smo že presiti vsega dobrega. Morda se ne zavedamo ali si ne priznamo, da smo siti ugodja, luksuza in nenehne potrošnje. Čas je, da se samo malo ustavimo in umirimo, da pregledamo svoj dan in damo na prvo mesto odnose, na zadnje pa porabo.
Post je povabilo k skromnosti, ki vsekakor ne pomeni stradanja, ampak je tista zlata sredina, da imamo ravno prav, kolikor potrebujemo. In post je čas, ko si po pustu snamemo maske in pokažemo, da v resnici smo preprosti in iskreni. Ta čas je lahko dobra “telovadnica” iskrenosti in preprostosti, saj ravno ti dve lastnosti močno primanjkujeta v družbi, kjer se vse odvija kot igra. Poplava vnaprej pripravljenih izjav, sporočil, podatkov in alarmantnih novic duši pristna čustva ter ustvarja “trash” družbo. V tej družbi ne opazimo več vse navlake in odvečnega, ki nam samo otežuje življenje. Sedaj je čas, da malo pospravimo …
Lahko začnemo že danes, ker je simboličen začetek z obrednim posipanjem s pepelom odličen uvod v čas osebne renesanse. V tem dejanju ni nič veličastnega, nobenega blišča ali luksuza. Tukaj je v ospredju bistvo moje eksistence, ki je na krut in hkrati organski način povezana z naravo. Pepel je preprost simbol in nas vabi, da postanemo taki tudi mi. Osebne spremembe so zelo težke, zato je pred nami dolgih štirideset dni časa. Vsak dan je dragocen, da postanem preprost in iskren.
ana kos said:
22. 02. 2012 at 22:07Lep preprost nekako skromen zapis … in prav tak paše v post!
Vse dobro!
Aleš Čerin said:
23. 02. 2012 at 13:04Odlično! Prav to je post kot ga tudi sam razumem. Delim naprej.
Andrej Vončina said:
27. 02. 2012 at 14:13Dobro napisano, zlasti tista metaforična igra z maskami mi je všeč. Odpoved hrani kar tako, pa je res zgolj stradanje – mora imeti svoj namen. Ampak, priporočam tudi to, da se določene dni res odpovemo odvečnemu in ostanemo pri osnovnemu tudi v prehrani – osnovno sta kruh in voda. Težava je namreč, na vseh področjih, da je vsak dan enako – od obleke, do prehrane, pa še kaj, ne znamo pa več praznovati, za kar se je seveda treba tudi pripraviti.