Hči od stalnega diakona hodi na pijačo s komunisti

»Tudi komunisti lahko delajo dobra dela« in »če jaz pridem v cerkev se le ta podre« so izjave s katerimi se spopadam zadnje čase. Prva je izjava prijatelja iz katoliških krogov, druga pa pripada znancu, ki se mi je uvodoma predstavil kot komunist. Obe izjavi sta le zrcalo predsodkov, ki jih imata ena in druga stran. Slednja izjava je nesmiselna, ker je naša krajevna cerkev postavljena na dobrih temeljih. Povem pa tudi, da komunisti ne hodijo okrog z lopato in razbijajo škatle ter so pripravljeni pomagati. Seveda odvisno od vsakega posameznika, tako kot v Cerkvi. Za te predsodke pa je krivo predvsem neznanje. Lep primer je miselnost, ki prevladuje v Sloveniji: »Če voliš za leve si komunist in ne maraš tistih, ki hodijo k maši.« Sama se rada pogovorim s prijatelji komunisti in nikoli nisem občutila sovraštva.

 

Papež Pavel VI. je sprejel Tita v Vatikan - Vse je odvisno od tega, ali se bomo osredotočili na stvari, ki nas delijo, ali pa na skupne vrednote in tako skupaj gradili družbo. Vir: http://www.titoville.com

Izhajam iz katoliške družine in sem od malega vzgajana v veri. S prijatelji se večkrat nasmejimo, ko se moje dogodivščine začnejo z »Je bilo enih par duhovnikov« ali pa »Je rekel škof, da.« Včasih me zbadajo na ta račun, ampak njihovo hudomušnost sprejmem in se z njimi nasmejim. Konec koncev, to res ni najbolj običajna stvar. In kaj drugo bi se spodobilo za hči od katehistinje in stalnega diakona, kot da nadaljuje svoj študij na teologiji ali na katoliškem inštitutu. Jaz pa sem se odločila za Fakulteto za družbene vede (FDV), oziroma, kot pogosto slišim od bratov vernikov, FSPN. To običajno pride z izrazito zaničljivim prizvokom ali izdihi obupa »Pa iz tako verne družine« in »Joj, kaj ti bodo tam naredili.« In po enem letu tam sem še vedno živa. Na začetku ni bilo najlažje. Ko je sošolec prvi teden razložil, kako bi pobil prvo pedofile, potem pa še duhovnike, sem ostala zaprepadena. Takrat sem ostala tiho in razmišljala o svetlobnih letih razlike med to doktrino in ideologijo s katero sem odraščala. Nisem vedela kako se s tem spopasti. Mislila sem, da sem prišla na povsem nov planet. Moj strah se je nadaljeval ob predmetih, ki so zahtevali (pred)znanje zgodovine.

Sama sem hodila na škofijsko gimnazijo in ob ponavljanju zgodovine na FDV se mi je včasih zdelo da sta se v preteklosti vrteli dve zemlji. Od male šole naprej hodim k verouku in srednjo šolo sem nadaljevala na škofijski gimnaziji, pa nisem imela dovolj znanja, da se spopadem s tem. Ob pomoči prijatelja, staršev in župnika, sem se v enem letu naučila več ‘uporabnih’ stvari o naši veri, kot v 12 letih katoliške vzgoje. Sčasoma sem se opogumila in sedaj na glas povem, da je naš župnik moj dobri prijatelj, da je moj tata stalni diakon in da vsako nedeljo grem k maši. Sedaj brez problema stopam v dialog s sodobnimi pionirčki.

Mislim, da je pomembna pomanjkljivost katoliške vzgoje ravno to, da nas ne nauči sobivati z zunanjim svetom. Tako se že od malega držimo zase in odraščamo v katoliških institucijah. To ne bi bila težava, če bi mladi vedeli, kako nadaljevati življenje zunaj njih. Tehnologija se spreminja in družba se spreminja z njo. Ljudem je postreženo vse več informacij in zlasti na slovenskem se govori o krizi Cerkve in redno na dan prihajajo morebiti resnične zgodbe, ki črnijo podobo Cerkve. Ljudje vsrkavajo vsebine in želijo vedeti več, hkrati pa stvari ne razumejo in posledično nasedajo medijem. In mislim, da je to velika napaka katoliške vzgoje, saj ljudi moramo naučiti kritično razmišljati in biti pogumne. To pa lahko dosežemo tedaj, ko bodo imeli dovolj znanja. Takrat bomo lahko šli v svet in se ‘spopadli’ z ljudmi. Ko pa prisluhnemo še ‘drugi strani’ bomo ugotovili, da spopad ni potreben. In mogoče je propadanje vzporednih institucij zgolj trdna roka Očeta, ki svoje otroke prisili, da odidejo iz varnega zavetja matere Cerkve in se naučijo živeti z drugimi.

Osebno se na pijačah z »levimi« kolegi veliko naučim in pogovori z njimi me obogatijo. Spoznavam, da ideologiji nista izključujoči in lahko mirno sobivata. Pomemben element obeh je socialna pravičnost, ki ima v Cerkvi dolgo zgodovino in ne nazadnje obeležujemo leto socialne pravičnosti. Je pa res, da lahko potegnemo vzporednico tudi pri nedoslednem izvajanju nauka in mnogih napakah, ki jih je storil človek na eni in na drugi strani. Vse je odvisno od tega, ali se bomo osredotočili na stvari, ki nas delijo, ali pa na skupne vrednote in tako skupaj gradili družbo.

Marija Busija

 

Objavljeno v prilogi Bodi človek tednika Novi glas.

Komentarji: 12 to “Hči od stalnega diakona hodi na pijačo s komunisti”

  1. judištir said:

    27. 09. 2012 at 08:41

    Seveda, na planetu obstajajo samo dve vrsti ljudi ( obe imajo vzorce v umu) eni razmišljajo “demonsko” ( močan pohlep in še močnejši ego) drugi so ” sočutni” in jih zanimajo tudi ostala človeška in živalska bitja Stvarnika.

    Z dvogovanjem Zavesti ( dolg proces) pa se lahko vzorci spremenijo in ugotovimo, da smo VSI minljiva bitja z ” šolsko nalogo” v učilnici Zemlja.

  2. ana kos said:

    27. 09. 2012 at 09:45

    Tako je: če iščemo skupno dobro, lahko skupaj živimo zelo različni ljudje …..

  3. Žagz said:

    27. 09. 2012 at 09:50

    Zelo pogumna punca, očitno je malce komunističnega žara blagodejno otoplilo ledeno krščansko srce. Po papeževem dekretu iz leta 1949 jo lahko zadane izobčenje, zato je njeno dejanje toliko več vredno.
    Morda je nekakšna sodobna inkarnacija tistih ”dobrih kristjanov” iz obdobja 2. svetovne vojne, ki so raje sodelovali s komunisti kot pa s strani lastne Cerkve sponzriranimi fašisti.

  4. danilo said:

    27. 09. 2012 at 10:20

    To je prava osnova za sodelovanje. Ocenjevanje ne po nalepki ampak po tem, kaj kdo v resnici je.
    Dober prispevek.

  5. nena said:

    27. 09. 2012 at 11:42

    Dragi Žagz, Po moje pa ji je vzgoja v družini za krščanske vrednote pomagala da ima takšen pogled. Vsekakor je žar izhajal in toplega krščanskega srca. Privoščim ti, da bi imel takšno srce in pogled na ljudi kot ga ima ona. Mogoče, pa bi prebral tudi kateri kajsnejši papežev dekret. Čemu govoriš o vseh kristjanih tako slabo. Saj obsojaš tudi mene, ki me ne poznaš in ti nikoli nisem nič slabega želela ali naredila.

  6. Vončo said:

    27. 09. 2012 at 13:21

    Aljoša, priporočam, da objaviš članek (besedilo), kakršen je dejansko v prilogi. LP

  7. MMT

    MMT said:

    27. 09. 2012 at 20:54

    Verjeli ali ne, od pontifikata papeža Janeza XXIII. (1958-1963 ) komunisti niso več izobčeni in četudi kdo voli levico, ne greši več. Torej @Žagz ne razumem zakaj tako čudenje … Dobri kristjani so bili, so in bodo – tako kot slabi. Pa nismo dobri ali slabi ker smo/nismo kristjani, ampak preprosto zato, ker smo ljudje.
    @Nena: da, krščanstvo mora biti v prvi vrsti vzgoja za skupnost, pa tudi za strpnost in vrednote. Vsi se trudimo biti dobri …

    Marijin prispevek sem z navdušenjem prebral, ker je svež, poln energije, pa tudi tistega plemenitega duha skupnega sodelovanja in odprtosti, ki ga ta trenutek naša družba najbolj potrebuje. Spoštujmo drug drugega in tudi sami bomo deležni spoštovanja.

  8. Žagz said:

    28. 09. 2012 at 10:45

    Nena, vem empirično in teoretičn, kaj so krščanske vrednote in toplo srce ne spada zraven. Vzgoja v sovraštvu do komunajzarjev in rdečih v družini po moje ni toliko vpliala na njeno obnašanje, kot morda znanje, ki ga je pridobila v sekularni družbi izven družine. In menim, da ima kar podobno srce kot jaz. Slabo o kristjanih? Morda sem se slabo izrazil, a jaz sem načelno proti krščanstvu, nimam pa nič proti kristjanom. Sem proti grehu, ne proti grešnikom, če se izrazim po njihovo.

    MMT, aha, hvala, torej dekret o izobčenju komunistov in tistih, ki sodelujejo z njimi, ne velja več. Hm, to bi bil problem, ker sem mislil, da smo komunisti avtomatsko izobčeni iz RKC, zdaj bom moral pa pisno izstopit. O, joj.
    Strinjam se, da so bili tudi dobri kristjani, npr. Trubar, Vodnik, Gregorčič, Finžgar, Uran, … a te so praviloma popadli kar sami kristjani med sabo. Tipčno.
    Da bi kristjani bili dobri/slabi, ker so kristjani (pripadniki določene ideologije, ki jih usmerja) je diskutabilno. Jaz vedno pravim, da ni Cerkev pokvarjena zaradi ljudi, ampak ravno obratno.

  9. Marija Busija said:

    28. 09. 2012 at 12:34

    Žagz … doma so me podpirali pri moji odločitvi za študij in me nikoli niso vzgajali v sovraštvu do ‘komunajzarjev’ ali do kogarkoli. Mi je žal, če si to razbral iz članka. Mislim, da večina stvari, ki jih črpam iz družbe izhajajo ravno iz vrednot, ki so mi bile privzgojene v družini. :)
    Mislim pa da toplo srce ne izhaja iz tega kateri ideologiji pripadaš ampak kdo si, kako sprejemaš soljudi, koliko si pripravljen pomagati itd. Iz tega izhaja da ti komunist in jaz kristjan imava morda le podobno srce ;)

  10. Žagz said:

    28. 09. 2012 at 12:40

    No, lepo Marija. Pa najti komunistični prijatelji, če so kaj-za-kaj povejo, da se nazivaj egalitarno ”kristjanka” in ne patriarhalno ”kristjan”.
    Seveda imama podobno srce, sma dokaz, da stereotipi o totalitarnih ideologijah, katerima pripadama, ne držijo.

  11. nena said:

    28. 09. 2012 at 12:58

    Dragi Žagz,
    Če ne bi Marija bila vzgajana v duhu sprave in strpnosti ter sprejemanja vseh ljudi, sigurno po škofijski gimnaziji ne bi pristala na FDV. Verjetno bi njeni starši precej vplivali na njo, da se ne vpiše na ta faks. Si pomislil, da je rezultat vzgoje tudi to da odkrito piše tisto kar čuti?
    Vsekakror želim ti vse dobro in obljubljam molitev zate.

  12. Žagz said:

    28. 09. 2012 at 13:19

    Nena, kot smo ugotovili, obstajajo izjeme, ki potrjujejo dejstva.
    Pa kakšno molitev zame, lepo prosim, si bom moral amulete proti črni magiji zrhtat.


Napišite komentar