Štiri papeške bazilike v Rimu

14. aprila je papež Frančišek s prvo uradno sveto mašo v baziliki sv. Janeza v Lateranu v Rimu tudi formalno vzel v posest rimski škofijski sedež. S tem dejanjem je postal tudi na liturgični in pastoralni ravni rimski škof. Marsikomu je to dogajanje nejasno, saj kardinal, ki je v konklavu dosegel dve tretjini glasov postane rimski škof, nalsednik prvaka apostolov in papež Katoliške Cerkve. Zakaj torej še posebna maša v cerkvi, ki ni v Vatikanu?

V Rimu se nahajajo štiri cerkve s posebnim statusom. To so: sv. Janez v Lateranu, sv. Peter v Vatikanu, sv. Pavel izven obzidja ter sv. Marija Snežna. Imenujemo jih štiri glavne rimske cerkve, tudi papeške bazilike; do leta 2006 so imele še naziv patriarhalne bazilike. Naštete cerkve imajo posebne privilegije, med temi so svetoletna vrata (porta santa), papeški oltar in možnost vernikom, da lahko prejmejo odpustke.

 

Bazilika sv. Janeza v Lateranu - Rim, Foto Wikipedia

 

 

Bazilika sv. Janeza v Lateranu je stolna cerkev rimske škofije (katedrala), zato se v njej nahaja sedež rimskega škofa, Sveti sedež. Je najpomembnejša in najstarejša zahodna bazilika. Po starodavnem izročilu, naj bi posesti na tedanjih Horti Laterani cesar Konstantin med leti 310 in 314 podaril rimskemu škofu kot votivni dar za zmago v bitki pri Milvijskem mostu. V preroškem videnju naj bi se cesarju prikazal križ z znamenitimi besedami In hoc signo vinces; cesarjeva zmaga je bila povod za zahvalo Kristusu z darovnico lateranskih posesti papežu, leta 313 pa še izdaja Milanskega edikta, ki je prinesla krščanstvu svobodo. Prva cerkev je na tem mestu stala že v 4. stoletju, kasneje pa skozi stoletja so se dogajale prezidave, nadgradnje in novogradnje. Danes naj bi tako na tem mestu stala četrta bazilika iz 17. stoletja, ki pa v sebi ohranja nekatere prvine prejšnjih cerkva, kot so pod, strop, prezbiterij in oltar. Cerkev ima pet ladij, nad konfesijo je postavljen oltar z gotskim baldahinom, na koncu abside pa se nahaja sedež – katedra rimskega škofa. Do 19. stoletja so bili vsi papeži kronani v tej baziliki. Kot zanimivost velja omeniti, da je v njej pokopanih 22 papežev.

Najbolj znana rimska cerkev je bazilika sv. Petra v Vatikanu. S svojimi 218 metri zunanje in 186 metri notranje mere je največja katoliška cerkev na svetu ter središče krščanstva. Prva bazilika naj bi stala na tem kraju že leta 333, v 16. stoletju pa so se papeži zaradi slabega stanja zgradbe odločili, da jo bodo postopoma porušili in zgradili novo. Sedanjo cerkev so začeli graditi leta 1506 in dela sklenili leta 1626. Bazilika sv. Petra v sebi hrani številne umetniške dragocenosti, najpomembnejši element pa je nedvomno grob apostola Petra. Sprva samo domneve ali legende o pristnosti, so v sredini 20. stoletja z izkopi in arheološkimi raziskavami potrdili, da se pod oltarjem nahaja grob apostola Petra. Tako sta papeža Pij XII. leta 1950 in Pavel VI. razglasila, da se pod oltarjem bazilike nahajajo kosti princa apostolov. Bazilika sv. Petra je tradicionalno prizorišče najpomembnejših dogodkov vesoljne Cerkve. V njej sta se odvijala prvi (1869–1870) in drugi (1962–1965) vatikanski koncil, papeži tam darujejo praznične maše in srečujejo vernike.

Posebnega pomena za slovanske narode je bazilika sv. Marije Snežne ali sv. Marije Velike. V tej cerkvi je za božič leta 867 papež Hadrijan II. z vsemi častmi sprejel sv. brata Cirila in Metoda ter potrdil njune bogoslužne knjige v slovanskem jeziku. Prva legenda o nastanku bazilike pravi, da je imel nek rimski plemič v Rimu obsežna posestva. Ker ni imel dedičev, je sklenil v dogovoru z ženo zapustiti vse premoženje Mariji. V molitvi jo je prosil, naj sprejme ta dar in mu z znamenjem pokaže, kako naj porabi to premoženje. V noči iz 4. na 5. avgust leta 352 se mu je prikazala Božja Mati ter mu naročila, naj ji sezida cerkev na kraju, kjer bo našel prihodnje jutro novozapadli sneg. Isto noč je imel enako videnje tudi papež Liberij. Ko sta zakonca o sanjah zjutraj obvestila papeža, sta se zelo začudila, ko sta izvedela, da je dobil tudi on enako naročilo. Papež se je v slovesnem sprevodu podal na grič Eskvilin, ki je bil pokrit s snegom in vanj začrtal obris cerkve. Cerkev je bila posvečena leta 367.

Bazilika sv. Pavla izven obzidja hrani posmrtne ostanke apostola Pavla. Po velikosti je druga največja rimska bazilika, v polkrožni absidi se nahaja veličasten mozaik, ki upodablja Kristusa Odrešenika ter apostola Petra in Pavla. Med leti 2008 in 2009 je v spomin na 2000-letnico rojstva apostola Pavla potekalo t. i. Pavlovo leto. Tedaj je bila ravno ta cerkev prizorišče številnih romanj in pomembnih dogodkov, med katerimi izstopa skupna molitev tedanjega papeža Benedikta XVI. in carigrajskega patriarha Bartolomeja I.

Štiri rimske bazilike so veliko več kot samo stavbe iz kamna ali hrami kulturne dediščine. To so posvečeni kraji molitve, ki nas opominjajo, da smo dediči in varuhi pomembne duhovne zgodovine, s svojo arhitekturo pa usmerjajo vernike k Bogu. Čeprav so po velikosti, zgodovinski ali umetnostni vrednosti in razkošju neprimerljive s katerokoli drugo cerkvijo v naši bližini, je vsako svetišče kraj molitve. To je spodbuda za nas, da se v njem ustavimo, odmaknemo od hitrega življenja in preživimo nekaj časa v Gospodovi navzočnosti. Kamnit tempelj pa je tudi prispodoba našega telesa, kjer prebiva Sveti Duh (prim. 1 Kor 15,44), zato moramo kristjani z življenjem v svetu in s soljudmi pokazati, da je Božji Duh v nas navzoč in deluje.

Objavljeno v majski številki Našega vestnika.

Napišite komentar