Gutenbergov izum tiska in družbeno-politične spremembe

Tisk ni prinesel samo tehnične revolucije, ampak tudi družbeno-politično in versko reformo družbe

Meseca januarja tradicionalno razmišljamo o verskem tisku ter o vlogi katoliških medijev v družbi. S pomočjo spleta in sodobne tehnologije je postalo informiranje in širjenje krščanskega oznanila ne samo hitrejše in lažje, ampak tudi bolj celostno in vsebinsko bogato. Zaradi klikov in prenosnih naprav razumemo medije precej bolj poenostavljeno, kot v resnici so. Kar je danes samoumevno, je bilo še do nekaj desetletji nemogoče, pred stoletjem pa nepredstavljivo. V nadaljevanju se bomo na hitro sprehodili po zgodovini tiska ter izpostavili povezavo med tehnično in družbeno-politično revolucijo, ki jo je ta iznajdba povzročila. In kako se je vse začelo?

Foto: Aljoša Novak

Foto: Aljoša Novak

Na kratko bi lahko povzeli takole: antično tradicijo ustnega prenašanja sporočila je nadgradila zapisana beseda na pergamentu, na to so v samostanskih srednjeveški skriptorijih nastajale kopije in študije, pojavile so se prve univerze in knjižnice, v 16. stoletju pa izum tiska.

Nemški zlatar Johan Gutenberg je leta 1448 izumil tisk s premičnimi kovinskimi črkami. Zelo verjetno lahko domnevamo, da je že leta 1455 izšla njegova Biblija v 42 vrsticah, znana tudi kot Gutenbergova Biblija ter 1457. leta drugo delo Psalterji. Njegov doprinos k tisku je bil izjemen, saj je izpopolnil črnilo ter izboljšal zlitino za črke (mešanica kositra in svinca), uporabil šablone za natančnejše vstavljanje črk in izdelal tudi novo vrsto tiskarske stiskalnice, zasnovane na stiskalnici za grozdje. Toda s tehniko premičnih kovinskih črk Gutenberg ni postal samo izumitelj tiska, ampak je uvedel v Evropo industrijski princip tiskanja, s t. i. medsebojno zamenljivostjo kosov, ki predstavljajo tehnično podlago za moderno serijsko proizvodnjo.

Ob tem je treba poudariti, da nekaj let je tiskarska obrt obstajala samo v Nemčiji, toda v istem desetletju se je kmalu razširila po vsej Evropi. Tako so bile ustanovljene tiskarne v Kölnu (1464), Rimu (1467), Benetkah (1469), v Milanu in Firencah (1471), v Stockholmu (1483) ter v številnih drugih mestih.

Izum tiska označujemo kot revolucijo in po svoje tudi je, saj ta izum je predstavljal širjenje določnega znanja na hiter in do tedaj najcenejši način. Spremenilo se je to, da knjige niso bile več unikaten in obrtniški izdelek, ampak prodajni artikel; pojavil se je nov družbeni ceh: tiskarji. Njim so se pridružili še knjigovezi, prodajalci knjig, na to založniki, povečalo se je število bralcev, piscev …

Tiskane knjige so na tržišču kmalu nadomestile rokopise. Slednji so »preživeli« večinoma v obrobnih delih Evrope, v Rusiji in Srbiji, kjer niti Cerkev niti državna oblast nista mogli vsiliti tiska. Rokopisi niso izginili niti v ostalih evropskih predelih, saj so to »primitivno« tehniko uporabljali za razmnoževanje in širjenje prepovedanih ali cenzuriranih knjig. Tisk je omogočil hitro in množično posredovanje najrazličnejših naslovov. V nekaj desetletjih se je tisk razširil skoraj po celi Evropi in naklada knjig se je naglo večala.

Gutenbergova iznajdba je prinesla kulturne, pa tudi družbeno-politične spremembe. Prej so bili tako Sveto pismo kot druge knjige večinoma  pisane v latinščini in v težko dostopnih rokopisih, ki jih je znalo brati le majhno število ljudi. Draga izdelava je omejila krog uporabnikov, z napredovanjem tiskarske tehnologije in razcvetom časopisov, pa se je v prejšnjem stoletju vplivnost tiska še povečala.

Gutenbergov izum je vnesel nekaj nezaupanja uradne Cerkve do tiska; glavni razlog je bil v tem, da je takratno časopisje precej ostro napadalo papeštvo in Cerkev. Sicer pa so nezaupanje do časopisa kot manjvrednega medija izrazili poleg Cerkve tudi nekateri »napredni« intelektualci v 18. stoletju, npr. francoski filozofi in enciklopedisti, kot sta bila Rousseau in Diderot (prim. B. Rustja, Sporočam veselo novico, Ognjišče 2001, 118). Postopoma je tudi cerkveno učiteljstvo spoznalo velike prednosti in možnosti novih družbenih okoliščin. Cerkev se je zavedala, da znanje ne bo več ostalo zaprto med samostanskimi stenami, ampak bo postalo splošna družbena dobrina.

Cerkev se je soočila s tiskom leta 1479 v osebi papeža Siksta IV. Papež je naročil in spodbudil strog nadzor nad tiskanimi besedili ter ukazal, naj se zatira tiskarje in prodajalce knjig, ki bi bili nasprotni veri ali ustaljenim običajem. Omenjeno dejanje velja tudi za prvi poseg papeža na področju tiska. Sledili so bolj ali manj lokalno omejeni ukrepi nekaterih papežev na tem področju, dokler ni leta 1559 Cerkev izdala znani Index librorum prohibitorum – seznam prepovedanih knjig. O tem seznamu je potrebno poudariti, da je veljal samo za teološko področje in je omogočal ljudem lažjo presojo med teološko pravilnimi in zmotnimi knjigami.

V renesansi sta poleg slikarske in kiparske umetnosti cvetela tudi tisk in založniška dejavnost. Gutenbergova iznajdba je postala del vsakdanjega življenja in njen vpliv se je začel kazati tudi v življenju ljudi. Danes nam je v domači pisarni na voljo toliko tehnologije, da s preprostim klikom v nekaj minutah natisnemo celotno knjigo. Paziti moramo le, da ne bo količina natisnjenih besed nadvladala in nadomestila njihove kakovosti …

Objavljeno v januarski številki tržaškega mesečnika Naš vestnik.

Napišite komentar