Lačni otroci in …

Vir: Žurnal24

Vir: Žurnal24

Zadnje čase se vedno bolj pogosto pojavlja v javnosti dejstvo lačnih otrok. Nekateri mediji objavljajo njihove osebne zgodbe in organizirano zbirajo sredstva, da bi otroci v slovenskih šolah imeli malico, vsaj topel obrok. Precej dobrodelnih organizacij počne isto, le da nimajo take medijske podpore, zato ostanejo pač anonimne darovalke. Da so v Sloveniji otroci lačni, sem zgrožen. Priznam, da včasih težko verjamem, da bi lahko bilo res … kar podvomim, ali je to sploh možno; včasih si mislim, da gre samo za neko politično potezo proti vsakokratni vladi. Res je, slovenski otroci so lačni. Mnoge poštene in delovne družine nimajo za osnovna živila. Toda …

… na drugi strani mnogi razmetavajo s hrano, jo mečejo stran in zapravljajo denar za nepotrebne ali celo škodljive stvari brez pomislit, da bi lahko s tistim komu ponudili topel obrok. Na eni strani imamo lačne otroke hrane, na drugi pa lačne otroke vrednot. Zato je nastal ta zapis. V njem je podan subjektiven pogled na objektivna dejstva in zgodbe.


… vrstniki s čiki v kafiču

V skoraj vseh slovenskih mestih ob srednjih šolah lahko opazite priložnostne bifeje in ”pekarne”, ki ponujajo srednješolcem malice. Običajno so tej lokali polni tik pred začetkom pouka, med odmorom za malico in ob koncu pouka. V njih opazim zelo urejene srednješolce (beri full naličene gospodične z mini torbicami), oblečene in postrižene po zadnji modi, skoraj vsi s cigaretom v eni roki, v drugi pa z zelo dragim GSMom. Štiri srednješolke za eno mizico, na njej štiri kave, svež pomarančni sok in vsaka ima svoj GSM za vsaj 500 eur. Plastična mizica je hitro vredna skoraj 2000 eur.

Bi kdo izmed rednih mladih gostov lokala odstopil tedensko porabo v kafiču za lačnega sošolca?


… neobdelana zemlja

Pred časom mi je neki župnik pripovedoval zgodbo, ki meji z absurdnim. Župnijski karitas je zmanjkalo sredstev za plačilo položnic in nabavo hrane za socialno nabolj ogrožene družine v župniji. Stiska je velika, zato se je župnik za načetku pomladi odločil, da na lastne stroške da zorati župnijsko njivo, pripravi gredice ter nakupi semena in sadike plodovk za vse tiste farane, ki so morda lačni in bi si želeli povsem brezplačno pridelati nekaj sveže zelenjave. Pobudo objavi, povabi verne in neverne … Interesentov ni bilo.

Ali mislite, da če bi bili res tako neizmerno lačni, bi zavrnili tako ponudbo?

 

… vrstniki pijani od vodke

Nekoč so imele večje tovarne za svoje delavce organizirano druženje po službenem času. V Istri se je temu reklo dopolavoro. Celo objekti so dobili tako ime. Tukaj so se delavke in delavci družili, igrali razne družabne igre, kaj popili in pojedli, kritizirali šefa … Danes se številni srednješolci po končanem pouku ali pozno zvečer družijo v mestnih parkih, kjer se zadevajo s poceni vodko, kupljeno v najbližjem diskontu ali z dragim viskijem, da pokažejo pripadnost določenemu družbenemu sloju.

Kakšna družba smo, da v isti državi, v istem mestu in celo v isti šoli dopuščamo lačne ter pijane otroke?

 

… obmetavanje z jajci za zabavo

Sodu je zbilo dno – in me privedlo do tega pisanja – ko mi je pred tednom dni neka mama pripovedovala, da je med ljubljanskimi otroci moderno proslavljali rojstni dan z jajci. Ne kot živilo, ampak kot ”igrača”. Trend je namreč, da se za rojstni dan povabi prijatelje v park, starši kupijo sveža jajca in otroci se med seboj z njimi obmetavajo … za zabavo.

Kaj če bi tiste igrače – jajca kdo ponudil lačnemu sošolcu in mu tako omogočil, da bi šel en večer celo sit spat?

* * *

Zavedam se, da stvari niso črno-bele in da ne moremo vsega strpati v enotno sliko. Res je, da tako kot eno drevo še ne predstavlja celega gozda, tudi posamezni primeri še ne pokažejo celotnega stanja. A iz posameznih primerov se lahko da razbrati marsikaj, ki bilo potrebno spremeniti ali vsaj razmisli. Namesto da bi se vedno znova in znova spraševali, kaj lahko država še stori za tiste ki nimajo za osnovno preživetje in zakaj ne da več sredstev, bi se lahko vprašali, kako to, da tisti, ki živijo v razkošju ne opazijo bede svojih vrstnikov ali sosedov? Kako to, da imamo dijake ki nimajo za topel obrok in take, ki s telefonom vrednim za celo plačo pošiljajo nasmeške anonimnemu spletu? Zakaj starši ne morejo ali nočejo opaziti svojih otrok, ki odhajajo na večerne zabave in poleg težko prisluženega denarja zapravljajo svojo mladost in svoje zdravje?

Morda bi bolj kot subvencionirane vozovnice, učbenike in malice potrebovali občutek za bližnjega, da bi mu lahko od svojega izobilja delili in pomagali. Zakaj ne bi starši, ki imajo zadostne dohodke, pripravili dve malici: eno za svojega otroka, drugo pa naj podeli s tistim, ki nima … Saj tej primeri niso tako neopazni. S tem bi sebe vzgojili k spoštovanju do vsega, kar imamo in znali deliti s tistimi, ki nimajo. Lačnega vsaka drobtinica lahko nahrani …

Leta 2014 v Sloveniji ne bi smel biti lačen niti en otrok. A tega ne bomo rešili s subvencijami ali samo z donacijami. Tudi ne s spremembo zakonodaje. Spremeniti moramo mentaliteto.

Se bo morda tudi tokrat izkazal za resničen tisti rek ”Kdor koščke kruha zametuje, drobtinic večkrat mu zmanjkuje”?

Komentarji: 10 to “Lačni otroci in …”

  1. Danica Vrbnjak said:

    04. 06. 2014 at 07:44

    Popolnoma se strinjam z vami – me pa moti še nekaj. Cena kosila, ki ga plačujejo poslanci v restavraciji v parlamentu. Menda je minimalna 4 ali 5 evrov, na meniju pa tudi morske specialitete in ne vem kaj še vse. Kaj če bi oni k vsakemu kosilu glede na njihove visoke prihodke primaknili 5 ali pa 10 evrov za lačne otroke. Lep pozdrav!

  2. jin said:

    04. 06. 2014 at 11:37

    V naši družbi obstajajo tako tisti, ki jim uspeva in nič ne manjka, kot tisti, ki so na dnu. Zato ni nič čudnega, da najdemo obilje in bedo oboje in da se lahko sprašujemo, kako lahko imamo hkrati lačne in predebele otroke. Država je poklicana, da poskrbi za svoje najšibkejše člane in, v teh časih res nikomur ne bi trebalo biti lačen, saj je mogoče pridelati dovolj hrane za vse. V resnici je mnogo zmečemo na odpad, tudi zato, ker kakšna zelenjava ali sadje ne ustreza vsem standardom na podlagi videza.

    Bojim se, da ljudje sami od sebe ne bodo pomagali drug drugemo v takšni meri, da ne bi potrebovali države, socialnih in dobrodelnih organizacij. Pomoči je seveda veliko, ljudje veliko darujejo, ampak vse skupaj to ni dovolj.

  3. AndrejM

    AndrejM said:

    05. 06. 2014 at 12:18

    Na žalost so zgodbe velikokrat prav žalostne. Iz prakse: poznam otroke, ki so socialni problem in imajo zastonj malico in kosilo in zanje zbiramo sredstva za šolo v naravi in podobno, ampak prav te otroke zjutraj večkrat vidim, kako si pred poukom (!) kupujejo čips in coca-colo. Česar, mimogrede, moji tamali ne dobita skoraj nikoli, pa (tudi zato) nista debeli. In drugi primer, enaka zgodba, kjer za otroke nimajo, njihov ata pa se vsak dan lahko naceja v gostilni. Za otroke pa potem zmanjka.

  4. Dragica Novak said:

    05. 06. 2014 at 21:20

    Prebrala sem prispevek, strinjam se res imamo tudi lačne in med njimi lačne otroke, še bolj pa smo lačni vrednost, še bolj kot hrane in na žalost većina nas državljanov

  5. MMT

    MMT said:

    05. 06. 2014 at 22:11

    @ Danica: Mene cena kosila v DZ-ju ne moti niti malo. Če je kakšen poslanec lačen, sem za to, da imajo tudi oni subvencionirana kosila. Upam pa, kakor ste zapisali, da so sposobni za vsako svoje znižano kosilo primakniti kaj za tiste, ki nimajo takih ugodnosti.

    @ Jin: Strinjam se s tebo, da mora država poskrbeti za najbolj šibke. Toda kje je meja? Tukaj na “državna skrb” lahko hitro pripelje do uzakonjenja lenobe, češ, da je itak država dolžna poskrbeti zame. V svojem zapisu sem opozoril tudi na to, da je potrebno zbuditi medsebojno solidarnost, občutek za deljenje z drugimi. In na drugi strani racionalizirat oz. lokalizirat pomoč na tiste, ki jo res potrebujejo in ne pršit vse po čez. Odličen odgovor podaja tudi Andrej M v naslednjem komentarju.

    @Andrej M: lahko rečem samo hvala za mnenje! In tvoji otroci, čeprav bodo rasli brez čipsa, bodo imeli veliko boljše življenje od tistih, ki ga dobijo kadar se jim zahoče.

  6. Simona said:

    06. 06. 2014 at 08:49

    Spominjam se iz svojih osnovnošolskih časov, da tudi takrat vsi nismo imeli vsega na pretek, med in mleko se je cedilo redkim. Oče je bil večkrat klican na zagovor v šolo, ker nisem imela predpisane halje, pripomočkov za tehnični pouk, temperk za likovnega, …, mediji so revščino prikrivali.
    Smo bili revni? Ne vem.

    Zelo se ne strinjam, da je treba bobnati na dobrodelnost, na deljenje ipd. Socialna varnost in človeka vredno življenje je stvar države.
    Morda se pa motim?!

  7. Werner said:

    06. 06. 2014 at 14:20

    Spet se je en far spravil na lačne otroke, tako da lahko zopet solidarnostno prispevate pljunek na RKC.
    Kaj je ideološko ozdaje je jasno, demontirati socialno državo, da bo Karitas imela več maneverskega prostora za evangelizacijo.

    Pa še glede čipsa & cocacole. Lahko ju uživate vsak dan, samo morate visoko energijsko vrednost tudi pokuriti.

  8. MMT

    MMT said:

    06. 06. 2014 at 17:44

    @ Werner: Lepo te je spet brati po dolgem času … Namen tega zapisa ni bil demoniziranje socialne države, pač pa povedati drugo mnenje in nekam zapisati podobe, ki jih lahko – poleg lačnih otrok – vidimo v naši državi.

    Kmalu sledi še en zapis na to temo …

  9. Marko said:

    07. 06. 2014 at 09:26

    Politiki, ki jih je polna usta sociale, naj se sramujejo z analizo koliko lačnih otrok imamo, naredimo pa nič. Seveda,Alenka rabi čas, ne denarja, istočasno nalaga na grbo slovenceljnov miljarde z visokimi obrestmi. Od tega bi odstopili drobtine lačnim in uredili dostojno prehrano. Ne,tega ne, rajši prestaviti volitve na račun krepkih izdatkov dopustovanja v nautičnem turizmu po luksuznih otokih, seveda na račun sociale potrebnih, ne samo otrok, tudi starejših potrebnih pomoči. To niso socialne stranke, ki se šopirijo s tem nazivom, anpak požrešni tajkuni s
    pokradenim denarjem,ustvarjenega z žuljo delavskih rok, ki danes čakajo pomoč, ki je ni in ne bo od nikor s takim vladanjem.

  10. A. Vodopivec, blog: Lačni otroci in … - Časnik said:

    27. 08. 2014 at 14:00

    [...] Več lahko preberete na blogu Mala miselna tržnica. [...]


Napišite komentar