Družina in družine na razpotju

Družbene in socialne spremembe so v zadnjih dvestotih letih vnesle številne novosti v vsakdanje življenje in posegle tudi na področje družine. Prešli smo od klasične patriarhalne do sodobnih oblik družinskih skupnosti. Pred nami so novi in pomembni izzivi, ki zahtevajo dobro poznavanje teh spremenjenih okoliščin. Včasih smo kristjani zaradi življenjskih okoliščin postavljeni na križpotje in moramo izbrati med dvemi potmi. Izbira ni enostavna. Je kriva družba? Kaj bo prineslo oktobrsko izredno zasedanje škofovske sinode v Vatikanu?

Slika je simbolična - Vir splet

Oktobrsko zasedanje škofovske sinode o družini bo v marsičem revolucionarno in zgodovinskega pomena. Pojem družine je skozi zgodovino doživljal mnoge spremembe in razlikovanja bodisi zaradi družbenih kot tudi socialnih dejavnikov. Prehod v industrializacijo in s selitvijo ljudi s podeželja v mesta je povzročil odmik od patriarhalne, številčne in enovite družine k manjši in na čustvih temelječi življenjski skupnosti. Družbena revolucija v 60. letih 20. stoletja pa je vse do danes na široko odprla vrata najrazličnejšim tipom družin ter drugim življenjskim skupnostim.

Pripravljalna faza na oktobrsko sinodo je potekala v začetku letošnjega leta z vprašalnikom lokalnim Cerkvam na temo družine. Cerkev se je s tako obsežnim vprašalnikom prvič obrnila na vernike ter jih vprašala po mnenju. Ne moremo pa tega zamenjati za neke vrste ”cerkvene volitve”, ampak je šlo samo za zbiranje mnenj po terenu. Poleg tega bo škofovsko zasedanje v Vatikanu v marsičem prelomno, kajti vesoljna Cerkev se bo posvetila preučevanju družine in družin. Že nekaj desetletji namreč ne moremo govoriti samo o družini, kajti številne spremembe in različne življenjske skupnosti so lahko prav tako družina. Kdo ima pravico trditi, da mati samohranilka s svojimi otroki ni družina? Ali ločena in ponovno poročena starša z novimi življenjskimi sopotniki nista ustvarili nove družine? Pluralnost oblik življenjskih skupnosti je za sodobnega človeka nedvomno velika prednost in izraz svobode, toda posledično predstavlja tudi zahtevo za odgovoren in zrel pristop.

Vsaka družinska skupnost je del družbe in tako kot je slednja postala ”tekoča”, podvržena nenehnim spremembam in variacijam, pa tudi apatičnosti, črnogledosti ter vdanosti v usodo, so tudi družine deležne teh simptomov. Kristjani smo v položaju, ko moramo hoditi po tanki mejni črti, ki loči slepo versko vdanost v neko ”božjo voljo” in racionalno psihologizacijo družbe. Ni vse tako negativno in tudi vsega ne more rešiti Bog, pač pa smo poklicani, da kot aktivni člani te družbe storimo največ, kar je v naši moči. Enako velja pri prizadevanjih za družino. Ohranitev klasične oblike družine je zelo pomembna in k temu bi morala strmeti celotna družba s pomočjo državnih ustanov, vendar je potrebno omogočiti in dopustiti tudi druge oz. drugačne oblike življenjskih skupnosti.

Prepričan sem, da vsesplošno družbeno apatičnost in miselnost ”nič se ne da, nič se nam ne izplača” lahko presežemo najprej tako, da se zavemo dragocenosti naših družin in odnosov, ki jih tvorijo. To je tudi prvi korak na poti iz individualizma in zapiranja v občestvenost, skupnost. Družine potrebujejo druga drugo, da lahko napredujejo in rastejo. Ko bomo to razumeli in začeli uresničevati, bomo tudi vstopili v spontan krog solidarnosti, posledično pa v bolj pravično družbo.

V času ko so materialne stvari poceni, nenehno ”v akciji” in skoraj za enkratno uporabo v slogu usa e getta, je nevarnost, da bi tej miselnosti podvrgli tudi naše odnose ali celo družine. Odnos ni za enkratno uporabo ali ko se iztroši, za ga odvreči. Toliko manj ne more biti družinska skupnost in še manj, če so vmes otroci. Zato se mi zdi pomembno dejstvo, da bo Cerkev z oktobrsko sinodo – ki je šele prvi korak v dvoletnem procesu – usmerila vse moči in posvetila veliko pozornosti tem vprašanjem. Zaradi vseh omenjenih sprememb smo katoličani pogosto postavljeni v težke življenjske in moralne dileme, ko moramo izbirati med srcem in moralo, med ljubljeno osebo in naukom Cerkve. Marsikdo izbere po srcu…

 

Komentarji: 6 to “Družina in družine na razpotju”

  1. Crt said:

    03. 07. 2014 at 15:36

    A ben tako pač je.

  2. Werner said:

    05. 07. 2014 at 03:21

    Izvorno je ”družina” bila neke vrste vojaška formacija. Ugotoviti bi bilo treba, kdaj je dobila konotacijo familije.

  3. Mameluk said:

    07. 07. 2014 at 20:43

    “vendar je potrebno omogočiti in dopustiti tudi druge oz. drugačne oblike življenjskih skupnosti.”
    Kake neumnosti kvasiš. Osebno obremenjen? Verjetno. Heretik? Gotovo. :)

  4. MMT

    MMT said:

    07. 07. 2014 at 22:01

    @ Werner: družina se je skozi čas in različne kulture precej spreminjala.

    @ Mameluk: Blogovski zapis še ne more biti merilo za herezijo. Saj ne posegam na področje nauka … le čevlje naj sodi kopitar ;)

  5. Werner said:

    11. 07. 2014 at 08:28

    MMT, ti imaš v mislih familijo, jaz sem imel v mislih besedo ”družina” v staro-slovanskem pomenu besede.

  6. Rokc said:

    13. 07. 2014 at 17:00

    Ja dejansko bo v 21. stoletju potekal veliki boj za družino oziroma interpretacijo pojma družina. Veliki cilj levice je tako uničenje družine kot skupnosti in kot kulturnega pojma v družbi saj bi s tem pridobili politično nadvlado za širjenje svojih idej. Na žalost se tudi malokdo znotraj Cerkve zaveda za kako hud duhovni boj gre tukaj. Ob teh prelomnih časih ima cerkev bolj slabe ljudi za boj.


Napišite komentar