Ženske diakonise

Ženske diakonise so bile prisotne že v prvi Cerkvi.

Ženske diakonise so bile prisotne že v prvi Cerkvi.

Včeraj je papež Frančišek presenetil – spet! – z novico, da bo ustanovil posebno delovno komisijo, ki bo imela nalogo preučiti možnost uvedbe t.i. ženskih diakonis v Katoliški Cerkvi. Presenečenje je veliko, saj o tem je bilo precej govora sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja in na začetku tisočletja. To je bilo sklepno obodbje pontifikata papeža Janeza Pavla II., ki se je o tem vprašanju dva krat izrekel negativno in zavrnil možnost uvajanja žensk diakonis.

Na to temo se je spustila tančica pozabe. Kakor se rado zgodi, poznavalci so dejali, da stvar ni povsem zaprta… kar pomeni, da se bomo o njej pogovarjali čez dvesto ali tristo let.

Zgodilo se je presenečenje. Tokrat ni ljudstvo, ki prosi papeža, da preuči možnost ženskih diakonis, ampak ravno obratno. Frančišek je več krat omeni, da želi vidnejšo vlogo žensk v Cerkvi, vendar ne tako, da bi jih »klerikalizirali«…

Če bi prišlo do ženskih med diakoni bi lahko dejali, da gre za uvedbo nečesa, kar smo v Cerkvi že imeli. Ženske diakonise ali nekakšne super-ministrantke so bile namreč prisotne že v antični dobi Cerkve, nekateri spisi iz 3. in 4. st. po Kr. jih omenjajo kot pomočnice duhovnikov pri krstu in omenjajo tudi poseben obred posvečenja oz. postavitve v službo.

Papeževa pobuda je zelo pomenljiva, saj na eni strani odpira Katoliško Cerkev sestrski Anglikanski Cerkvi in delno tudi Evangeličanski, kjer so ženske lahko duhovnice in tudi škofje/škofulje, na drugi pa, na skoraj zakramentalni ravni, približuje ženske oltarju. Ne kot perice mašnega perila in svetih čipk, ampak tokrat kot oznanjevalke Božje besede.

Preden bo do tega prišlo, bo moralo miniti še precej časa, ampak s tem papežem smo navajeni na velike premike, ki se dogajajo v rekordno kratkem času. Pomislimo, da smo v samo treh letih njegovega pontifikata doživeli že korenite spremembe: uvedba hitrejšega postopka za ugotavljanje ničnosti zakona, izredni jubilej usmiljenja, t.i. dvojna sinoda o družini in sklepni dokument Amoris laetitia, srečanje z moskovskim patriarhom… Ali je z napovedjo o preučevanju možnosti ženskih diakonis nakazana vsebina prihodnje škofovske sinode: duhovništvo v Katoliški Cerkvi? Potem, ko je cel svet z velikanskim zanimanjem spremljal skoraj triletno dogajanje okrog sinode o družini, si lahko predstavljamo, kakšen odziv bi doživela sinoda, kjer bi se razpravljalo o ženskih diakonisah, vlogi ženske v Cerkve in, če sem malo predrzen, celo o duhovniškem celibatu.

Kdo si diakoni? Diakoni v Katoliški Cerkvi so lahko poročeni možje, ki so posvečeni in postavljeni v pomoč škofu ali duhovnikom. Opravljajo pogrebe, poroke, delijo določene zakramente in blagoslove ter kakor ostali laiki, lahko prevzamejo nekatere cerkvene službe. Kdor ni poročen in je posvečen v diakona lahko zaprosi za duhovniško posvečenje in s tem je diakonat prva stopnja zakramenta svetega reda (diakonat, duhovništvo, škofovstvo).

 

p.s. Menda papeževi sodelavci in vatikanska kurija o tem ne vedo še nič in so včeraj izvedeli iz medijev.

 

Komentarji: 8 to “Ženske diakonise”

  1. kvesest said:

    15. 05. 2016 at 14:10

    Kakšne škofulje? Ste pa res zlobni in hinavski. ŠKOFINJE, vendar!”!!!

  2. MMT said:

    15. 05. 2016 at 22:46

    Ker v Sloveniji do danes nimamo še ženske, ki bi prejela škofovstvo, je tudi izraz še v nastajanju… morda bo škofinja, škofulja, škofica ali škofovka (prim. Slovenski pravopis 2001: pravopisni slovar, tiskana izdaja 2001, 2003, spletni izdaji 2010, 2014.). Kdo ve…

  3. ametist said:

    16. 05. 2016 at 07:43

    Saj je bila že tudi papežinja na sv. sedežu in tudi papeži so imeli priležnice, kaj vse pa počno nekateri kardinali, pa nima smisla govoriti. V Vatikanu se je, se, in se bo dogajalo. Administracija se povsod bohoti, tudi v Vatikanu.

  4. Aleksios said:

    16. 05. 2016 at 11:10

    http://www.catholicnewsagency.com/news/what-did-pope-francis-actually-say-about-the-female-deaconate-51582/

  5. Marko said:

    16. 05. 2016 at 14:32

    Nikoli ne bodo diakoni in diakonise poročali. To bo pridržano duhovnikom, ali bodočim duhovnicam. Poroka ali zakrament sv. zakona bo vedno pridržan duhovnikom(cam), saj ga tudi sedaj ne more diakon voditi poročnega obreda oz. poročati.

  6. Aleksios said:

    16. 05. 2016 at 16:53

    Zaročenca si z obljubo medsebojno podelita zakrament svetega zakona, duhovnik je le priča. Na enak način kot duhovnik so lahko priče tudi diakoni (torej diakoni lahko in že marsikje “poročajo”, glej kanon 1108), v izrednih okoliščinah pa je dovoljeno celo, da duhovnika in diakona (če jih ni in če so izpolnjeni določeni pogoji) zamenja laik (glej kanon 1112).

  7. MMT said:

    16. 05. 2016 at 19:37

    @ametist: zgodovinarji so že pred časom nedvoumno in strokovno dokazali, da nikoli v zgodovini Cerkve ni bilo ženske papežinje… Verjetno gre za krilatico, ki ji nekateri raje verjamejo, kot zgodovinskim dokazom. Pa tudi če bi kdaj obstajala, Cerkev zato ne bi bila nič manj sveta.

  8. MMT said:

    16. 05. 2016 at 19:43

    @Marko @Aleksios: Res je, danes diakoni lahko podeljujejo tudi zakramente: poroke, krste… vodijo pogrebe, podeljujejo blagoslove… in v krajih, kjer ni niti diakonov, to lahko počnejo tudi laiki (moški ali ženske enako). Besedila so sicer malo prilagojena, ampak lahko. Kar ne more početi diakon ali laik je veljavno maševati in spovedovati.


Napišite komentar