* You are viewing Posts Tagged ‘Evropa’

Ironija burkinija

To poletje si bomo zapomnili tudi po t.i. burkiniju, ženski kopalni opravi, ki popolnoma zakriva telo in onemogoča prepoznavanje telesnih oblik. Ob tej neobičajni kopalni opravi se je vnela močna družbena in politična debata, ki je posegla na več področij: spodobnost in golota v javnosti, verska svoboda, vprašanje ženske emancipacije, integracija islamske kulture v zahodno družbo, varnost…

Poletje 2016 je minilo v znamenju burkinija - Vir: http://dc-cdn.s3-ap-southeast-1.amazonaws.com

Poletje 2016 je minilo v znamenju burkinija - Vir: http://dc-cdn.s3-ap-southeast-1.amazonaws.com

Vseh naštetih vidikov je preveč, da bi lahko razglabljal, zato se bom … Nadaljuj z branjem

Kdo si, Evropa?

Vir: www.treccani.it

Vprašanje evropske identitete se dotika treh ključnih področij, do katerih njeni prebivalci še nismo razvili pravilnega odnosa: 1) Nacionalizmi in čeznacionalna pripadnost; 2) Odnos do zgodovine; 3) Verska svoboda. Zato nas vsak nepredvideni dogodek zmede do te mere, da pademo v krizo: finančno, migracijsko, politično … kriza lastne identitete je, kakor nadležna migrena, vseskozi prisotna. Če katerega od naštetih treh ključnih vidikov potiskamo »ven iz Evrope«, ven iz osebnega in kolektivnega spomina, ne moremo kriviti priseljencev, da je naša istovetnost na preizkušnji.

Celoten članek lahko … Nadaljuj z branjem

Mi lahko kdo razloži… Zakaj nismo še zamenjali OF za EU?

Med tremi aprilsko-majskimi prazniki sta Slovenija in Evropa v nekem vakuumu. V koledarski »coni«, ki je prosta od obremenitev in je neke vrste pomladno novo leto ali prehod od zime k pomladi, proslavljamo dan upora (tudi Dan osvobodilne fronte ali Dan OF), 1. maj in dan Evrope. Če 1. maja ne bi proslavljali zaradi dela, bi ga morali zaradi nečesa drugega, saj ta dan predstavlja močno simbolično prehodno obdobje med zimo in pomladjo.

V Evropi čutimo praznično ozračje še močneje kot drugod po svetu, saj so to dnevi, ko se po naših krajih spominjamo konca druge svetovne … Nadaljuj z branjem

Premagati terorizem in nasilje

Teroristični napadi predstavljajo največjo grožnjo in izziv sodobnemu globaliziranemu svetu, saj so pokazatelji, da samo leporečje o neki globalni vasi brez vzajemnega poznavanja in spoštovanja nas ne pripelje nikamor. Ravno nasprotno, prihaja do zlorabe vere, generiranja konfliktov in občutke medsebojne ogroženosti.

Napadi in nasilje v zadnjem času se dogaja »v imenu vere, v imenu velikega boga«, napadalce pa preprosto imenujejo skrajneže neke vere. Če povem kar direktno, brez ovinkarjenja, najpogosteje so to islamski skrajneži te ali one smeri. Na drugi strani pa smo »mi«, pošteni in miroljubni prebivalci sveta, ki bežimo in se borimo proti takemu verskemu ekstremizmu. Prepričano smo, da … Nadaljuj z branjem

Od Charlie Hebdo do zaprtih meja

7. januarja 2015 se je zgodil teroristični napad na francoski satirični časnik Charlie Hebdo. V Evropi se je po začetnem šoku usul plaz kritik in nato se je zgodila polarizacija: je to napad na svobodo govora in evropsko demokracijo? So satiriki pretiravali v svojem poslanstvu in dobili tisto, kar so iskali? Je islamski terorizem na pohodu? Je to začetek konca svobodne Evrope?

 

Vir: http://www.ilpost.it

Vir: http://www.ilpost.it

V letu dni se je zgodilo veliko dogodkov, ki jih lahko tako ali drugače povežemo v eno celoto. Žalostna prva … Nadaljuj z branjem

Kdo je napovedal napade v Parizu?

»Pariz je izgubljen; tukaj kraljuje sovraštvo do brezbožnih in muftiji hočejo spreobračati laične zakone v prid šerijatskemu pravu« (Oriana Fallaci, Jeza in ponos, 2001).

Ve se, da po vojoni s(m)o vsi generali in zelo pametni. Tokrat si bom to vlogo izposodil zase. Ne zato, da bi modroval v smislu ”sem vam povedal”, pač pa zato, da bi pobrskal po kolektivnem spominu in zbral nekaj opominov, ki bi nas morda lahko pravočasno posvarili. Izpostavil bom dva svetovna lika, ki sta na izviren, argumentiran in profesionalen način skušala opozoriti na previdnost pri soočanju z islamom v Evropi: Oriana Fallaci in Joseph Ratzinger…. Nadaljuj z branjem

Nekdo je gostitelj, drugi pa gost

Terorističen napad ki se je včeraj zgodil v Parizu in je povzročil skoraj 200 žrtev je  grozljiva podoba spremenjenih razmer v katerih živimo. Je pokazatelj, da nekaj korenitega se je spremenilo na tem svetu in posledično tudi v evropski družbi.

Lahko trdim, da se vsi počutimo nemočne, šokirane in prizadete, saj nihče si ni predstavljal tako sistematično načrtovanega in z grozljivo hladnokrvnostjo izvenega napada v eni od prestolnic Evrope. V mestu, ki je s svojo bogato  kulturo mnogim narodom navdih, ki predstavlja enega od simbolov stare celine…

Ob tem se sprašujem, ali so res pretiravali z napovedmi tisti ”preroki nesreče”, ko so … Nadaljuj z branjem

Frčeče listje

Blog MMT je več kot leto dni miroval… in zdaj se počasi nabira – v meni – da se kaj napiše. Kje začeti? Končal sem s potjo, zato bom začel z njo.

Migranti / begunci / pribežniki / ekonomski selivci / oportunisti / ljudje v hudi stiski? Množice ljudi se selijo iz svojih domov v tujino z željo, da bi ujeli boljše življenje, tisti način life-style zahodnega tipa, ki je v Evropi postal del vsakdana. Ženske si želijo emancipacije, možje dostojnega dela, otroci dobro izobrazbo, šport, mir… Vsak od njih – in vsak od nas – si želi biti uspešen, cenjen … Nadaljuj z branjem

Evropski novi humanizem za prenos vere in kulture na nove generacije

Od francoske revolucije v 18. stoletju pa vse do danes, je močno izpostavljeno rivalstvo med vero in kulturo, med verovanjem in znanostjo. Zagovorniki tega ločevanja postavljajo v ospredje trditev, da je vera nekaj ”pravljičnega”, otročjega, neresnega in nedokazljivega, medtem ko prikazujejo znanost kot nekaj izključno resnega in pomembnega. Če bi se ustavili samo pri tem, bi bilo razmišljanje zelo površinsko, zato bomo poskusili iti globlje in odgovoriti na vprašanje, kaj lahko izboljša to nezaupanje med vero in kulturo? Kako lahko damo celotni družbi malo več upanja in poguma, da bo postavila človeka v ospredje? Kaj je generacijski prenos … Nadaljuj z branjem

Ste že poskušali babici razložiti, kakšna je razlika med internetom, ‘fejzbukom’ in telefonom?

V nadaljevanju objavljam zanimivo razmišljanje Marije Busija o vprašanju aktivnega staranja in njegovega potenciala za družbo. Njeno razmišljanje je vpeto v družbeni in socialni okvir politik EU, ki na tem področju odkrivajo nove priložnosti za tretje življenjsko obdobje. Besedilo je avtorica napisala za prilogo Bodi človek.

 

Danes govorimo o socialni krizi v Sloveniji. Mladi se pritožujemo da nimamo zaposlitve, starejši govorijo o tem, da ne bodo nikoli šli v pokoj in najstarejši … no, najstarejši pogosto niso slišani. Če za trenutek pustimo naše vrle politike, da se ukvarjajo s tem kako poskrbeti za … Nadaljuj z branjem