Mi lahko kdo razloži…

Pogosto naletim na pojave, osebe, izrečene besede ali dejstva, ki ne morem dobro razumeti. Včasih se mi zdijo v nasprotju z osnovnimi principi uporabnosti, gospodarnim ravnanjem ali preprosto s tisto pogosto iskano in opevano »kmečko zdravo pametjo«. Ko naletim na kaj takega, najprej podvomim, če morda nisem sam prav dobro razumel okoliščin ali sem preveč zagledan v svoj prav. In si sam pri sebi rečem: »Ali sem jaz tako zabit ali to ni prav!?«

Tako. Odločil sem se, da bo to »spraševanje« postalo javno, na tem blogu.

Včasih bo samoumevno, včasih zasanjano, včasih kritično. Zdi se mi, da smo kot družba in posamezniki postali apatični, uspavani, ravnodušni in obenem nemočni do neumnosti, krivic in kriminala okrog nas. Začeli smo tolerirati tisto, kar ne bi smeli nikoli tolerirati: lakoto, krivice bližnjemu, korupcijo, nasilje, zavajanje in manipulacije. Morda so za to kriva tehnologija in socialna omrežja, ki vdirajo v naše življenje, ga formirajo in hkrati deformirajo, nas privajajo na hude prizore, ki bi morali biti prej izjema kot pravilo… in mi jih sprejemamo kot splošno znano dejstvo. Morda v strahu, da ne bi izpadli ozkogledi, nazadnjaški in netolerantni, jih »požegnamo«, pri sebi morda celo jih skušamo opravičiti in si potem rečemo »tako pač je«.

Ali ni ta vdanost v usodo usodna? Zame in za družbo? Ker postajamo materialno zelo bogati, postajamo tudi zelo leni… v isti sapi pa hlepimo po še večjem imetju. Usodno je lahko zato, ker nekega dne se bomo zbudili v svetu, ki bo le še popačena podoba nečesa, kar je bilo nekoč lepo, pristno in prijetno. Morda se bomo na to navadili in nam bo ugajalo, morda pa si bomo spet zaželeli te pristnosti, naravnosti in iskrenosti.

V svojem razmišljanju bom morda kdaj naiven in idealist… ni me sram tega priznati, ker si želim gledati na svet kot na celoto dobrega, kjer prebivajo dobri ljudje in ga občasno pokvarijo negativni pojavi ali osebe. Lahko je vse to samo iluzija, nekakšen cenen opij, toda zlo rojeva novo zlo in ta začaran kroga je potrebno nekje pretrgati.

Recimo, da bodo to nekakšni komenarji, kolumne, vendar ne v klasičnem trdilnem smislu, afirmacije in postavljanja teze, ampak spraševanja. Iskanja. Res je, tudi preko vprašanj lahko nekaj trdiš, podtikaš ali celo subtilno zavajaš. Morda bo tudi to.

Zveste bralce, prijatelje, podpornike bloga MMT in naključne mimoidoče vabim, da oddajo svoj komentar ali mnenje. Saj še vedno velja, da več glav več zna?

Prvo »spraševanje« bo objavljeno že v ponedeljek zjutraj.

Napoved: Hči od stalnega diakona hodi na pijačo s komunisti

Jutri boste lahko na MMT prebrali zanimivo in sveže razmišljanje mlade študentke Marije Busija o druženju med katoličani in “komunisti” ter o številnih stereotipih ki vladajo na tem področju. Naslov – provokativen in privlačen – Hči od stalnega diakona hodi na pijačo s komunisti napoveduje zanimivo branje na več nivojih. Iz prve roke boste lahko prebrali o vzgoji v katoliškem okolju, težavah mladih katoličanov in kritičnem pogledu na slovensko družbo. Predvsem je zanimivo, kako mlada študentka postavi tezo za iskanje skupnega dobrega, za katerega si moramo prizadevati vsi, ne glede na versko ali politično pripadnost.

Vabljeni k branju in komentiranju!

Ob koncu leta

Vir: http://blog.wennergren.org

Za MMT se izteka pomembno leto, ki je blogu prineslo nekaj tehničnih sprememb in izboljšav. Vse so bile uvedene z upanjem, da bo branje do uporabnikov prijaznejše in bolj enostavno. Sodeč po kakovosti, pestrosti in inovativnosti komentarjev se je zgodil pomenljiv korak naprej tudi pri obiskovalcih. Vsem rednim obiskovalkam in obiskovalcem se ponovno zahvaljujem za podporo in spremljanje. Vsakega občasnega in mimobežnega pa sem ravno tako vesel. Izmenjava mnenj in stališč je eno od temeljnih principov delovanja te strani.

Konec leta je čas za razne analize in povzetke … in tudi blogerski svet ni imun temu. Danes sem naključno našel tale prispevek na spletni strani Dnevnika in moram priznati, da je napisan zelo površno in pristransko. Učinkovitost bloga merijo skoraj samo izključno s števcem obiskovalcev, pri tem pa pozabljajo, da čar, verodostojnost, pomembnost ali inovativnost blogu dajejo še številni drugi dejavniki. Lahko so avtoriteta pisca (npr. slovenski so-bloger Marko Pavliha) ali inovativnost besedil (npr. dva mlada slovenska kaplana Aleš in Marko – pa naj še kdo reče, da je Cerkev za luno). Tukaj so še številni zanimivi blogi, ki jih lahko najdete tudi na moji listi najljubših; med temi je nedvomno Vončotov portal, kjer lahko beremo razmišljanja mladega intelektualca, duhovnika in urednika ali nekaj povsem novega pri nas, kot so korporativne revije Nenada Senića. Za slednjega si upam napovedati, da bomo o njem še marsikaj zanimivega slišali in brali, ker kot pionir odpira zanimiv segment založništva. Dalje je tudi Jinov svet zanimivo branje komentarjev o političnem dogajanju, Ana od srca pa res ponudi materinski pogled na svet. Lahko bi pozabil Aleša Čerina in njegove preproste izbire? Se še spomnite njegovega projekta 1 eur/dan?

Lahko bi še našteval kaj se splača brat in kaj je obetavno, vendar sem predstavil najožji izbor tistega, ki čeprav “majhno”, ponuja precej dobre vsebine. In če se vrnem k Dnevnikovemu članku, kar me je najbolj presenetilo je to, da avtor spregleda – niti omenja ne – Drugega sveta. Brez skrbi, nisem plačan s strani uredništva DS, niti ne pišem tega po njihovem naročilu, ampak je zelo nenavadno – če že ne sumljivo – pisati prispevek o slovenski blogerski krajini in ne omeniti tega portala.

 

Ta praznik …

Drage obiskovalke in obiskovalci Male miselne tržnice,

dragi prijatelji!

 

Z današnjim sončnim zahodom začenjamo praznovanje skrivnosti Božjega prihoda na svet. Božič je praznik upanja, pričakovanja, sreče in miru. To najlepše začutimo, če smo z dragimi ljudmi. Vsem vam želim lep in miren praznik, predvsem pa, da bi v srečanjih z drugimi in obdarovanju občutili pristno prijateljstvo in veselje. Te lučke, te jaslice, to pričakovanje … ta praznik je namenjen vsem nam, ki iščemo srečo v življenju in iskrenost v odnosih. Ta praznik je potrditev, da vsako trpljenje obrodi sad, da je upanje vedno poplačano in da naši napori niso zaman. Ta praznik je za tiste, ki so prepričani v svojo vero in tiste, ki vedno dopuščajo možnost dvoma. Ta praznik je potrditev, da obstaja cilj in spodbuda vsem, ki so na poti.

Ta praznik je lep, ker nagovarja vsakega od nas in se ne ozira na temeljno prepričanje, ampak nagovarja srce. Na ta dan se rojeva Kristus, ki prihaja kot prijatelj … ta praznik prinaša upanje, da smo vsi ena velika družina, ki v temi pričakujemo luč. Želim vam lepoto luči, želim vam vedrino srca. Ta praznik je namenjen temu.

Vesel božič!

Hvala

Ob zahvalni nedelji se vsem obiskovalkam in obiskovalcem MMT iskreno zahvaljujem za podporo in tvorno sodelovanje pri nastajanju bloga. Preko osebnih sporočil in komentarjev ste ravno vi tisti, ki mi vlivate voljo in motivacijo za delo na tem spletnem trgu. Hvala za nove ideje, za zvesta prijateljstva, za spodbude, kritične komentarje in predloge.

Hvala vsem komentatorjem, ki s svojim slogom bogatite ta blog in ga s tem spreminjate v kraj srečevanja novih misli in novih idej. Hvala ekipi Drugega sveta, ki mi po potrebi potrpežljivo pomaga pri tehničnih vprašanjih. Hvala blogerjem-prijateljem, ki na svojih blogih izpostavljajo povezavo do MMT in “širijo dober glas” ter vsem, ki redno ali občasno obiskujete ta blog.

Nova domena

Na začetku letošnjega leta sem napovedal nekaj novosti za blog MMT, ki jih postopoma tudi uvajam in upam, da omogočajo prijaznejše dostopanje in prebiranje bloga. Danes predstavljam novost v domeni. Odslej lahko dostopate do Male miselne tržnice po bolj enostavni poti, brez vpisovanja vseh poddomen. Blog je dostopen tudi na naslovu http://www.mmt.si.

Prijetno branje še naprej.

Nov začetek

Pride čas, ko se ponudijo nove možnosti, novi izzivi in nova vprašanja, na katera lahko odgovorimo le tako, da se podamo v neznano. Blog Mala miselna tržnica (MMT) je v svojem tretjem letu življenja vkorakal na novo pot, ki bo v znamenju sodelovanja z ekipo blogerjev in programerjev portala Drugi svet. Tovrstno povezovanje prinaša nove možnosti in članstvo v širši skupnosti oseb, ki jih/nas družijo podobni interesi. Kaj se bo spremenilo? Avtor ostaja isti, slog tudi in si želim, da ostanejo tudi iste zveste komentatorke in komentatorji ter obiskovalke in obiskovalci MMT. Brez izkazane zvestobe danes ne bi bili tukaj.

Vir: http://borut.blog.siol.net/

Danes je tudi poseben dan naše mlade in lepe domovine, ki se je pred dvajsetimi leti “vrnila v Evropo”. Ker smo “objokani” morda naše oči vidijo skupno prihodnost zamegljeno, vendar sedanjost terja od nas, da ne obupamo. Pogumno, vztrajno, vsak po svojih močeh in dolžnostih naredimo nekaj za skupno dobro. Včasih je potrebno malo, le simbolična gesta, da naredimo prihodnost boljšo. Državo ki so nam jo naši predniki skozi stoletja in zgodovinske vihre izborili, moramo varovati, spoštovati in ceniti. Popravnega izpita tukaj ni. Učimo se iz preteklosti, da bo prihodnost boljša.